Dvakrat več elektrike zaradi razvoja pristanišča
Marsikateri voznik se zadnje čase sprašuje, zakaj je v slovenski Istri toliko cestnih zapor. In to celo na cestah, ki so jih obnovili pred kratkim. Izolsko obvoznico, na kateri je polovična zapora, so, denimo, temeljito prenovili lani. Več cestnih zapor kot običajno je potrebnih tudi zaradi temeljite obnove električnih kablovodov in daljnovodov, ki jih po dolgih letih v Istri gradi Eles. V prihodnjih letih naj bi Lucija, Izola in Koper dobili novo napeljavo, ki bo tem krajem omogočila dvakrat večjo porabo električne energije kot zdaj.
Razvoj pristanišča, gradnja drugega tira in razvoj družbe nasploh zahtevajo precej večjo preskrbljenost z elektriko tudi v Istri. Tako velikih investicij v dograjevanje električnega omrežja v Istri že dolgo ni bilo. Sedanje omrežje od Divače do Kopra v dolžini dobrih 30 kilometrov so zgradili v letih od 1957 do leta 1964, od razdelilne transformatorske postaje Koper do RTP Lucija pa je bila zgrajena leta 1978 (to je pred 45 leti). Eles je januarja letos začel graditi 7,6 kilometra dolgo 110 kilovoltno kabelsko povezavo med Koprom, Izolo in Lucijo, končali naj bi jo do poletja prihodnje leto. Eles bo za kablovod namenil 21 milijonov evrov. Poleg kablovoda med Koprom in Izolo je treba zgraditi ustrezen prehod daljnovoda v kablovod, v Izoli pa novo razdelilno transformatrsko postajo in daljnovodno stojno mesto. Gradnjo kablovoda so razdelili v dve fazi. Do konca junija naj bi opravili večino del na odseku med Koprom in Izolo, od oktobra letos do poletja leta 2024 pa od Izole proti Luciji. Začasno bodo proti Luciji postavili nove vode na dosedanjih daljnovodih. Ko bodo gradili cesto od Jagodja do Lucije, bodo postavili tudi podzemni visokonapetostni kabel od Izole do Lucije. Dela izvaja podjetje C & G s šestimi podizvajalci.
»Vsa dela so načrtovana tako, da poskušamo čim manj motiti promet. Eles se je zato z Darsom dogovoril, da se dela na hitri cesti mimo Izole od 23. junija do 30. septembra ustavijo in se sedanja polovična cestna zapora poleti sprosti,« so nam odgovorili iz Elesa. Sedanjo gradnjo so najprej načrtovali skupaj z Darsovo obnovo hitre ceste na območju izolske obvoznice, vendar je covid-19 in izpad Elesovih prihodkov (zaradi oprostitve plačila omrežnine za vse odjemalce) načrtovana dela zamaknil za pol leta. Tako so dela za kablovod začeli pol leta po tem, ko so končali obnovo ceste. Tokrat pod zemljo ne vgrajujejo le električnega kabla, ampak tudi optični kabelski sistem. Za drugo infrastrukturo pa tu ni dovolj možnosti.
Številne zapore cest in pločnikov
Polovični zapori hitre ceste mimo Izole bodo od 20. maja dodali 40-dnevno zaporo kolesarske in sprehajalne poti Parenzane pri RTP Izola (nedaleč od Južne ceste) in tri tedne junija še delno zaporo uvoznega pasu od Izole na hitro cesto proti Jagodju. Več zapor je že in jih še bo tudi na koprski strani predora Markovec. Od začetka marca do konca aprila je delna zapora pločnika in kolesarske steze na Tomšičevi ulici in na parkirišču ob Ulici 15. maja. Od 11. aprila do konca junija bo zapora pospeševalnega pasu z bencinskega servisa OMV in izvoznega pasu za Semedelo. Od 15. maja do 22. junija bo delna zapora istrske ceste proti Žusterni in dvodnevna zapora prehitevalnega pasu pred predorom Markovec proti Izoli, junija pa še delna zapora Ulice 15. maja.
Predvidoma na začetku leta 2024, ko bo druga faza gradnje, bodo za najkrajši možen čas zaprli tudi predor Markovec. Ko bodo dela končali, se bo maksimalni prenos energetskega potenciala s sedanjih 123 megavatov povečal za še dodatnih 123 megavatov, torej na 246 megavatov. Z dograditvijo kabelske povezave, novih razdelilnih transfomatorskih postaj Izola in Lucija bosta za to območje zagotovljena dva različna vira napajanja – iz Divače in Kopra.
Podvojitev električne moči tudi za Koper
V prihodnjih letih bodo podvojili tudi visokonapetostni daljnovod (spremenili bodo enosistemski v dvosistemski daljnovod) na 30 kilometrov dolgem odseku med Divačo in Koprom. Vlada je letos izdala sklep o izvedbi združenega postopka načrtovanja za prenovo omenjenega daljnovoda, ki bo še naprej potekal po sedanji trasi in nad zemljo. V občini Koper pa bodo na več mestih nadzemni daljnovod povezovali z vkopanim kabelskim vodom. Za Luko Koper bodo iz novega dvojnega daljnovoda zgradili ločen priključek, ki bo omogočal preskrbo ladij z elektriko. Zdaj poteka postopek javnega naročanja za izdelavo prostorsko-okoljske in projektantske dokumentacije.
V Elesu ocenjujejo, da bodo za prenovo in prehod na dvakratni 110 kilovoltni napetostni daljnovod namenili 18 milijonov evrov, kar bo v celoti financiral Eles. Razdelilna transformatorska postaja Luka Koper pa bo skupaj s priključnim vodom stala še 12 milijonov evrov, Eles in Luka Koper bosta pokrila vsak polovico investicije. Luka pa bo potem morala zgraditi okrepljeno električno omrežje po celotnem območju pristanišča, saj se bodo od leta 2030 ladje morale priključiti na elektriko in v času pretovora ugasniti motorje. Dovoljenje in uredbo o varovanem območju naj bi pridobili leta 2026, naložbo pa končali leta 2028, kar so pri Elesu ocenili kot »zelo optimističen« rok. Električni potencial prenovljenega (in podvojenega) daljnovoda, ki ga bodo postavili v prihodnjih nekaj letih, bi moral zadoščati za daljše obdobje, tako za prebivalce kot gospodarstvo, ocenjujejo v Elesu. Luka Koper pa je vse naložbe, ki jih bodo morali izpeljati skupaj z Elesom in elektrogospodarskim podjetjem v prihodnjih sedmih letih ocenila na sto milijonov evrov.
