Zdravila in kronične bolezni: Ahil in njegova peta
Stara zdravniška modrost pravi: ni dobro biti zdravljen prvi z novim zdravilom in ne zadnji s starim. Zdravila so ne glede na to, ali so rastlinskega izvora ali ustvarjena v laboratoriju, brez dvoma eden največjih uspehov medicine. Lep primer je razvoj antibiotikov in njihov uspeh pri zdravljenju nalezljivih bolezni, ki so pestile človeštvo v začetku 20. stoletja.
Človeka je narava na boj s škodljivimi mikrobi z zapletenim in genialnim imunskim sistemom sicer odlično pripravila, a so antibiotiki pomembno pripomogli k izjemnemu upadu bolezni, ki jih povzročajo.
Danes stotine farmacevtskih podjetij proizvaja okoli 20.000 zdravil, ki imajo dovoljenje za uporabo in se uporabljajo za celo vrsto težav. Vsako leto se tej skupini pridruži okoli 500 novih. Žal pa ima vsaka snov, ki jo v telo vnesemo, zaradi zapletenosti organizma mnogo učinkov in veliko teh nam ne prinaša nobene koristi ali pa nam celo škodijo.
Ahil je leta pridno treniral ...
Uporaba zdravil sega v obdobje prvih civilizacij, verjetno pa še dlje v preteklost. Prve zdravilne učinkovine so ugotovili po načelu preizkušanja in so imela tudi močan duhovni in verski pomen poleg zdravilnega. Večinoma so bile rastlinskega izvora. Zanimivo, a hkrati pričakovano je, da so bile iste učinkovine odkrite ločeno v različnih civilizacijah, uporabljale pa so se pri podobnih težavah.
Prvi podatki o njihovi uporabi segajo v obdobje več tisočletij pred Kristusom. Številne kulture predvsem na območju Kitajske, Indije, Egipta in Grčije so imele obsežno znanje, ki se je ohranilo do danes. Številne učinkovine se uporabljajo tudi v sodobnih zdravilih. Z leti, predvsem pa v zadnjem stoletju, so zdravila postajala vedno bolj izpopolnjena.
Zdravljenje je seveda učinkovito le, če človek terapijo dejansko jemlje, kar je zelo povezano s težavami, ki mu jih zdravljenje povzroča. Zaznavanje koristi in škode pri posamezniku je velikokrat drugačno kot pri strokovnjakih, ki so terapijo predpisali. Lep primer je zdravljenje povišanega krvnega tlaka. Ker ta počasi in nevidno okvari žile in organe, človek tega ne zaznava kot pomembnega problema in ne spremeni življenjskih navad in hitro opusti zdravila, četudi povzročajo le blage stranske učinke.
Na srečo se zdravljenje številnih tegob z leti izboljšuje. Vzemimo za primer ponovno krvni tlak. Pred pol stoletja je bilo kirurško zdravljenje edini znan medicinski ukrep. Pri posegu so porezali avtonomno živčevje ob hrbtenici. Poseg je blago vplival na znižanje krvnega tlaka in povzročil strahovite stranske učinke. Le kdo bi se za tako zdravljenje odločil danes. Postopoma so se razvijala zdravila. Prvi so bili v uporabi barbiturati, ki sodijo med uspavala. Bili so dokaj slabo učinkoviti, človek pa zaradi njihovega učinka na budnost in reakcije ni bil za nobeno rabo. Postopoma so prihajale nove in nove učinkovine z vse manj stranskimi učinki. Danes je v uporabi mnogo učinkovin s precej blagimi stranskimi učinki in dobro učinkovitostjo na znižanje krvnega tlaka.
... a njegova peta je ostala
Vsako zdravilo s terapevtskim učinkom ima tudi stranske učinke. Čeprav imajo zdravila ogromno vlogo v današnjem zdravljenju bolezni, moramo vedno skrbno pretehtati, ali zaželeni učinki pretehtajo nad nezaželenimi. Včasih so lahko celo življenje ogrožajoči stranski učinki sprejemljivi, če je verjetnost za pomembno podaljšanje kakovosti in dolžine življenja ob njihovi uporabi velika. In obratno. Čim manj ogrožajoča je bolezen, tem manj stranskih učinkov zdravljenja je sprejemljivih. Nova zdravila ne pomenijo avtomatsko boljše kakovosti.
Mnogokrat v preteklosti so obljubljali čudežna zdravila, a jih je zgodovina tako hitro pogoltnila, da tako rekoč nihče ne ve več, da so obstajala. Leta 1996 so v medijih objavili prihod čudežnega zdravila za debelost, ki po navedbah pospravi v koš vse do tedaj znane principe izgube telesne teže. Zdravilna učinkovina se imenuje deksfenfluramin v kombinaciji s fenterminom. Če za ti imeni niste še nikoli slišali, niste edini. Čez dve leti je bilo zdravilo z veliko manj publicitete umaknjeno s trga po seriji tožb zaradi hudih stranskih učinkov. Povzročalo je namreč povišan tlak v pljučih in težave s srčnimi zaklopkami. Podobno je bilo ukinjenih še kar nekaj učinkovin.
Ahil je odličen borec, a ne za vsako bitko
Zdravila lahko posamezniku zelo dobro pomagajo, a se moramo zavedati tudi njihovih slabosti. Če vzamemo za primer bolezni življenjskega sloga, se mnogokrat izkaže, da slabosti ne odtehtajo koristi. Še tretjič poglejmo krvni tlak. Vemo, da se pri sodobnem človeku povišuje predvsem zaradi slabe prehrane, pomanjkanja gibanja in kroničnega stresa.
Čeprav obstajajo učinkovita zdravila z malo stranskimi učinki, so samo simptomatsko zdravljenje. Seveda je lažje pogoltniti tableto kot zagristi v spremembo življenjskega sloga, ki je trd kot turški med. A tako kot je sladek turški med, nas nagradijo tudi spremembe, ki jih v življenju naredimo. Tableta velikokrat prikrajša človeka za to priložnost, ker zmanjšuje tako potrebno motivacijo. Za zdravnika je predpisovanje zdravil zahtevno. Mnogo bolj zapleteno, kot je videti na prvi pogled. Odločitev, kaj in kdaj, je lahko tako kot diagnostika težka naloga ... Komu jih sploh prepisati in kdaj jih ukiniti, pa je prava umetnost.
***
Dr. Jani Hladnik, specialist družinske medicine
