Sedemsto let od smrti beneškega popotnika, ki je Evropi približal Orient
Danes mineva sedemsto let od smrti legendarnega beneškega popotnika, ki je v 13. stoletju prodrl do Kitajske in v svoji knjigi Evropi približal Orient, svilno pot, papirnati denar, porcelan, eksotične rastline in začimbe ter vplival na evropsko kartografijo. V Benetkah bodo obletnico zaznamovali s številnimi dogodki, med katerimi bo osrednja velika razstava, ki jo bo pripravila Fundacija Civic Museums of Venezia.
Marco Polo je bil rojen v premožni trgovski družini leta 1254 v Benetkah, natančen datum in kraj rojstva pa nista znana, večina študij je tudi ovrgla teorije, da je njegov rojstni kraj otok Korčula ali Konstantinopel. V knjigi Potovanja Marca Pola (v izvirniku Il milione) izvemo, da se je njegov oče, trgovski potnik Niccolò Polo, okoli leta 1269 vrnil k družini v rodne Benetke in tam izvedel, da je soproga, ki je bila pred njegovim odhodom noseča, umrla in mu zapustila petnajstletnega sina.
Raziskovalci družine Polo so najverjetneje zapustili Kitajsko konec leta 1290. Leta 1295 so se vrnili v Benetke, tri leta pozneje pa so ga v Genovi zaprli, potem ko se je s svojo ladjo zapletel v pomorski spopad med mestoma. V zaporu v Genovi je svoje zgodbe narekoval sojetniku Rustichellu iz Pise, toskanskemu piscu srednjeveških romanc, ki jih je združil v knjigo Potovanja Marca Pola, znano tudi kot Knjiga čudes sveta.
V začetnem delu knjige je predstavljeno ozadje družine Polo ter njihovo sodelovanje v trgovini in diplomaciji kot predstavnikov papeža Gregorja X. Opisane so tudi njihove prve izkušnje na kitajskem dvoru, nato pa slikovito opiše različne kulture in dežele, ki jih je obiskal na poti do Kitajske: od Turčije do Gruzije, od Perzije do različnih azijskih ozemelj in nazadnje do severne Kitajske. Zadnji del knjige se osredotoča na mongolskega vladarja Kublajkana in dokumentira Polova obsežna potovanja po različnih azijskih regijah pod njegovim pokroviteljstvom.
Knjiga je bila v času Marca Pola uspešnica, prevedena v številne evropske jezike, vendar so izvirni rokopisi izgubljeni, njihova rekonstrukcija je predmet številnih znanstvenih kritik, saj obstaja okrog 150 prevodov.
Vsake toliko se med znanstveniki pojavijo dvomi, ali je Marco Polo v resnici videl Kitajsko. Pred desetimi leti je skupina raziskovalcev in arheologov v potopisu našla številne netočnosti, iz česar so sklepali, da najverjetneje ni bil na Kitajskem in da je zgodbe kradel trgovskim kolegom, ki so v 13. stoletju resnično potovali do Kitajske, Mongolije in Japonske.
Nikoli ne bomo vedeli ...
Po mnenju britanskega znanstvenika Ronalda Lathama je prav Rustichello v romantičnem slogu dodajal eksotična čudesa in legende Daljnega vzhoda, zaradi česar je knjiga postala takšna uspešnica srednjeveškega sveta.
Tudi italijanski znanstvenik Luigi Foscolo Benedetto je trdil, da je knjiga napisana v »ležernem, pogovornem slogu«, ki je značilen za druga Rustichellova dela. Nikoli ne bomo vedeli, kdo vse je v teh stoletjih priredil in cenzuriral knjigo in kaj vse je bilo izgubljeno s prevodom.
Dejstvo je, da je Knjiga čudes približala Evropi Daljni vzhod in njegove običaje ter navdihnila Krištofa Kolumba in številne druge raziskovalce. Marco Polo je bil tema priljubljenih serij in filmov, vstopil je v številna literarna dela, tudi v roman Itala Calvina Nevidna mesta (Le città invisibili, 1972), ki je zasnovan v obliki fiktivnega dialoga med Kublajkanom in Marcom Polom ter raziskuje vprašanja o mestih, spominu in poželenju.
