Preteklost v sedanjosti
Glasbeniki skupine Katalena so se podali v studio, kjer pripravljajo svojo deveto ploščo.
Odpri galerijo
»Naše Kužne pesmi – težki temi navkljub – ne bodo temačne in pesimistične. Njihov namen je, da nas okužijo, predramijo, naredijo močnejše, spravijo v gibanje, k plesu, s tem pa dvignejo raven naše pozornosti do drugega in skupnega,« poudarjajo člani skupine. FOTO Nik Pirc
Skupina Katalena je iz glasbenega druženja poleti 2001 v vasi Črmošnjice prerasla v enega najbolj izvirnih in razgibanih glasbenih kolektivov pri nas. Njihova mešanica ljudskega in avtorskega, obujanja neredko pozabljene glasbene dediščine ni zgolj prevetrila domače glasbene scene, sprožila je tudi val obujanja ljudskega in pritegnila številne posnemovalce.
Skupina je te dni v studiu, kjer snema svoj deveti studijski album. Z njim bodo zaznamovali dvajset let obstoja. »Že dvajset let je pri Kataleni v ospredju vprašanje, kako preteklost odzvanja v sedanjosti, kakšne transformacije doživljajo tradicionalni kulturni vzorci in kako poetično, nikakor pa ne politično, vzporedno komentirati stare čase ter aktualni trenutek.
Verjamemo, da lahko le tako preprečimo, da bi se duha ljudskosti ne zaprlo v politične okvire izredno kratkovidne muzejske paradigme in mu s tem odvzelo sleherno možnost vitalnega razvoja,« nam je povedal basist zasedbe Tibor Mihelič Syed.
Katalena slovi po tem, da je ena redkih postav, ki izdaja tematske albume, posvečene dediščini določene regije, kot so nam na albumu Cvik cvak! predstavili bogato dediščino rezijskega glasbenega izročila, ali z vojaško tematiko kot na plošči Človek ni zver. Izbira tokratne teme nas ne preseneča.
»Če vam zaupam, da se bo album skoraj gotovo imenoval Kužne pesmi, potem je jasno, okoli katerih kužnih tem se spleta naše ustvarjanje. Skozi dialog s starimi besedili, pesmimi in (z)godbami se kreativno spopadamo z občutki osamljenosti in monotonosti, prenažrtosti, čudimo nad tem, kako se lahko svet v tako kratkem času spremeni na slabše, svarimo pred tistimi, ki širnemu občestvu vsiljujejo lažne ali nove vere (beri: teorije zarot, tviteraši), ter svarimo pred pacienti s kompleksom boga, ki z uzurpacijo skupnega ravno to skupnost uničujejo. Ne boste verjeli, s kako sorodnimi občutki in pojavi so se v preteklosti spopadali ljudje na ozemlju Slovenije, ko so bili soočeni z epidemijami. A pozor, naše Kužne pesmi – težki temi navkljub – ne bodo temačne in pesimistične. Njihov namen je, da nas okužijo, predramijo, naredijo močnejše, spravijo v gibanje, k plesu, s tem pa dvignejo raven naše pozornosti do drugega in skupnega.«
Jubilejni album, ki nastaja v ljubljanskem Studiu Metro pod producentsko taktirko Jerneja Kržiča, bo predvidoma izšel maja. »Res upamo, da bodo odločevalci končno sprevideli, da je njihova odgovornost in dolžnost, da koncertni industriji in živi umetnosti nemudoma zagotovijo takšne razmere, v okviru katerih bomo lahko poleti – tako kot mnogo nam podobnih ustvarjalcev – delo, v katero smo vložili leta truda, časa in sredstev, predstavili na koncertni turneji, ki jo že nekaj časa pripravljamo. Prav nihče si ne želi še enega sušnega poletja, s tem pa nepovratne škode, ki jo še eno takšno poletje lahko povzroči ustvarjalnemu sektorju.«
Skupina je te dni v studiu, kjer snema svoj deveti studijski album. Z njim bodo zaznamovali dvajset let obstoja. »Že dvajset let je pri Kataleni v ospredju vprašanje, kako preteklost odzvanja v sedanjosti, kakšne transformacije doživljajo tradicionalni kulturni vzorci in kako poetično, nikakor pa ne politično, vzporedno komentirati stare čase ter aktualni trenutek.
Verjamemo, da lahko le tako preprečimo, da bi se duha ljudskosti ne zaprlo v politične okvire izredno kratkovidne muzejske paradigme in mu s tem odvzelo sleherno možnost vitalnega razvoja,« nam je povedal basist zasedbe Tibor Mihelič Syed.
Nihče si ne želi še enega sušnega poletja
Katalena slovi po tem, da je ena redkih postav, ki izdaja tematske albume, posvečene dediščini določene regije, kot so nam na albumu Cvik cvak! predstavili bogato dediščino rezijskega glasbenega izročila, ali z vojaško tematiko kot na plošči Človek ni zver. Izbira tokratne teme nas ne preseneča.
»Če vam zaupam, da se bo album skoraj gotovo imenoval Kužne pesmi, potem je jasno, okoli katerih kužnih tem se spleta naše ustvarjanje. Skozi dialog s starimi besedili, pesmimi in (z)godbami se kreativno spopadamo z občutki osamljenosti in monotonosti, prenažrtosti, čudimo nad tem, kako se lahko svet v tako kratkem času spremeni na slabše, svarimo pred tistimi, ki širnemu občestvu vsiljujejo lažne ali nove vere (beri: teorije zarot, tviteraši), ter svarimo pred pacienti s kompleksom boga, ki z uzurpacijo skupnega ravno to skupnost uničujejo. Ne boste verjeli, s kako sorodnimi občutki in pojavi so se v preteklosti spopadali ljudje na ozemlju Slovenije, ko so bili soočeni z epidemijami. A pozor, naše Kužne pesmi – težki temi navkljub – ne bodo temačne in pesimistične. Njihov namen je, da nas okužijo, predramijo, naredijo močnejše, spravijo v gibanje, k plesu, s tem pa dvignejo raven naše pozornosti do drugega in skupnega.«
Jubilejni album, ki nastaja v ljubljanskem Studiu Metro pod producentsko taktirko Jerneja Kržiča, bo predvidoma izšel maja. »Res upamo, da bodo odločevalci končno sprevideli, da je njihova odgovornost in dolžnost, da koncertni industriji in živi umetnosti nemudoma zagotovijo takšne razmere, v okviru katerih bomo lahko poleti – tako kot mnogo nam podobnih ustvarjalcev – delo, v katero smo vložili leta truda, časa in sredstev, predstavili na koncertni turneji, ki jo že nekaj časa pripravljamo. Prav nihče si ne želi še enega sušnega poletja, s tem pa nepovratne škode, ki jo še eno takšno poletje lahko povzroči ustvarjalnemu sektorju.«
