20.000 otrok je brez pediatra
Približno pet odstotkov otrok, mlajših od 19 let, po podatkih ZZZS nima opredeljenega pediatra. To je skupaj 20.000 otrok. Po drugi strani je v pediatričnih ambulantah tudi veliko odraslih, ker pediatri po zakonodaji ne smejo avtomatsko izpisati pacienta, ko ta dopolni 19 let. Pediater, ki v ambulanti zdravi štiridesetletnike, lahko zavrne vpis novorojenčka, če presega število glavarinskih količnikov. Kratek čas so vpis novorojenčkov zavračali v ZD Škofja Loka, v ZD Kočevje pa novorojenčkov sploh ne vpisujejo, ker svojega pediatra nimajo.
Ministrstvo za zdravje sicer miri, da razmere niso alarmantne, a priznava, prav tako tudi ZZZS, da zanimanja za primarno pediatrijo ni dovolj. Na Zdravniški zbornici Slovenije pa razlagajo, da v Sloveniji primanjkuje skupaj več kot tisoč zdravnikov, pri omejenem številu diplomantov medicine to pomeni pomanjkanje zdravnikov posameznih specializacij.
V Kočevju bi takoj potrebovali tri ali štiri pediatre, je povedal direktor ZD Kočevje Gregor Košir, zdaj jim pomagajo pogodbeni zdravniki: »Vsi naši otroci so neopredeljeni, vključno z novorojenčki. Pogodbeni zdravniki k nam prihajajo za dve, tri, štiri ure, zaposleni so drugod in se jim časovno prilagajamo z vsem spremljevalnim osebjem, ki zdaj res vse dneve dela. Tudi sistematske preglede imamo ob sobotah, ker med tednom za to velikokrat ni zdravnikov. Luč na koncu predora sta srbski zdravnici, ki naj bi prišli k nam konec marca oziroma aprila. A preden bosta začeli samostojno delati, morata še dvanajst mesecev krožiti.«
Jeseni naj bi novo pediatrinjo iz tujine dobili tudi v ZD Škofja Loka, kjer so nekaj časa zaradi kadrovske stiske morali zavračati tudi vpis novorojenčkov. Nova pediatrinja zdaj vpisuje novorojenčke le še iz Škofje Loke in Železnikov. »Pričakovali smo, da se bosta specializantki zaposlili pri nas, a se je ena odločila za še eno specializacijo, druga pa je odšla delat bliže domu. Dokler septembra ne pride nova pediatrinja, razmere rešujemo s tremi pogodbeniki,« je povedal direktor ZD Škofja Loka Aleksander Stepanović. Otroke, starejše od 15 let, so usmerili v ambulanti družinske medicine, ki še sprejemata paciente.
Koliko jih primanjkuje?
Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije, ki jih je posredovalo ministrstvo za zdravje, je bilo 1. 12. 2021 aktivnih 495 specialistov pediatrije. Do leta 2026 se jih bo 118 lahko upokojilo, hkrati pa bo do konca leta 2026 151 specializantov končalo specializacijo. Na zbornici mirijo, da pediatri novorojenčkov ne zavračajo, včasih je treba preveriti, kam še lahko gredo, težave v Škofji Loki in Kočevju pa niso nove: »Število pediatrov v bolnišnicah in zdravstvenih domovih niha. Sistem bo ranljiv, dokler ne bomo izobrazili dovolj pediatrov.«
Dodali so, da je bil lanski jesenski razpis specializacij za pediatrijo premajhen, število predlaga odbor, ki deluje na ministrstvu za zdravje: »Verjamemo, da bo spomladanski razpis upošteval potrebe in interes. Zdaj na leto specializacijo konča od 30 do 35 specializantov, na kroženju je še 146 specializantov. Želeli bi ohranjati po 35 specializacij na leto, da bi se redno zapolnjevala mesta za pediatre po Sloveniji.«
Na ministrstvu za zdravje pravijo, da za zdaj ne zaznavajo večjega pomanjkanja specialistov pediatrije in da gre za specializacijo, ki je še vedno zanimiva. Kljub temu pa sami dodajajo, da opažajo »manjše zanimanje mladih specialistov na primarni ravni«. Na ZZZS razlagajo, da bi »za ohranitev dobre dostopnosti potrebovali približno 23 dodatnih otroških in šolskih zdravnikov oziroma ambulant iz ur«. Dodajajo, da pomagajo tako, »da so vse opravljene storitve tudi pri pediatrih na primarni ravni od lanskega leta plačane količinsko neomejeno, glede na dejansko realizacijo izvajalcev. ZZZS zdaj financira 269 otroških in šolskih dispanzerjev oziroma zdravnikov iz ur, kar je za 26 več kot leta 2013.«
Neuradni podatki o potrebnem številu pediatrov – nekateri omenjajo celo število sto – so precej višje. Podpredsednica sekcije za primarno pediatrijo Anita Jagrič Friškovec opozarja, da podatki pristojnih niso popolni: »Vsi zdravstveni domovi niti ne sporočajo, koliko kadra potrebujejo, nekaj programov pa imajo tudi družinski zdravniki. Odkar je plačano vse, je sploh nered. Na eno koncesijo se lahko zaposli več zdravnikov, mladi gredo seveda tja, kjer imajo boljše pogoje, zato število programov ne odseva realnega stanja.«
Pediatri so za otroke
Poleg tega pediatri zdravijo tudi odrasle. Predpisi namreč ne omogočajo, da bi izpisali paciente, ko ti dopolnijo 19 let, opozarja Anita Jagrič Friškovec: »Avtomatsko izpisovanje bi pomenilo še okoli 60.000 odraslih brez zdravnika. Kot sekcija smo tudi z zdravniško zbornico predlagali avtomatski izpis ob koncu šolanja, obdržali bi celo še vse študente, a so številke za politiko previsoke.« Poudarja tudi, da se vsako leto rodi okoli 18.000 otrok, toliko pacientov bi torej morali na leto izpisati: »Ne poznam primera, da bi vsi pediatri v enem zdravstvenem domu zaprli vrata za novorojenčke. Vedno vsaj nekdo vpisuje, razen v Kočevju, zato uradno problema ni. Se pa pojavljajo prve odpovedi pediatrov, ki ne želijo delati z odraslimi in gredo drugam. Problem je velik.« Dodala je, da pediatri za delo z odraslimi niso usposobljeni.
Na ZZZS pravijo, da je po Sloveniji še 77 pediatrov oziroma 31 odstotkov otroških in šolskih zdravnikov iz ur dolžno sprejemati nove paciente. Hkrati pa ZZZS priznava, da imajo sredstva rezervirana za dodatne ambulante, »vendar nam v celotni Sloveniji že nekaj let ne uspe zagotoviti dovolj velikega števila novih specialistov pediatrije na primarni ravni. Na podlagi vladne uredbe za leto 2023 ZZZS načrtuje 6,5 tima otroških in šolskih dispanzerjev.« Načrtujejo jih v območnih enotah Kranj, Ljubljana (vključuje tudi Kočevje), Krško, Novo mesto in Ravne na Koroškem. Z ministrstva pa dodajajo, da rešitve za pediatrijo na primarni ravni vidijo v »debirokratizaciji, administrativnih razbremenitvah, ustreznem nagrajevanju zdravnikov na primarni ravni in podobno. O morebitnih sistemskih spremembah na področju pediatrije bomo razpravljali v načrtovani zdravstveni reformi.«
