Evropska unija za volivce začetnike
»Na splošno zelo radi govorimo o Evropski uniji, a ko se pogovor vsebinsko poglobi, opaziš, da manjkata temeljno vedenje in razumevanje njenega delovanja in delovanja njenih institucij. S tem je povezana tudi relativna pasivnost slovenske družbe oziroma nizka udeležba na evropskih volitvah. Res pa je, da tudi evropske institucije včasih preveč tehnično in kompleksno predstavljamo evropske vsebine,« predstavnik za stike z javnostmi v slovenski pisarni evropskega parlamenta Andrej Miholič navaja vzgibe, ki so ju s striparjem Cirilom Horjakom vodili k stvaritvi stripa Moč Evrope.
Izšel je v 4800 izvodih in bo v prihodnjih dneh prišel na police splošnih knjižnic pa tudi knjižnic osnovnih in srednjih šol po Sloveniji. Smo v evropskem volilnem letu, 9. junija bomo glasovali za slovenske poslance v novem sklicu evropskega parlamenta, a kot poudarja Miholič, izida stripa v resnici niso vezali na volitve, je pa gotovo primerno, da med bralce prihaja v predvolilnem času.
Udeležba slovenskih volivcev na zadnjih evropskih volitvah leta 2019 je bila z 28,89 odstotka sicer rekordna, a s takšno se Slovenija s Češko in Slovaško uvršča na rep sedemindvajseterice (udeležba na ravni Unije je bila 50,66-odstotna). Slovenija se, čeprav njeni državljani v anketah Eurobarometra izpričujejo nadpovprečno naklonjenost Uniji, uvršča med članice z najnižjo udeležbo na evropskih volitvah že vse od leta 2004, ko se je pridružila EU. Kot poudarja Miholič, Slovenci med vzroki za neudeležbo pogosto navajajo razmeroma površinske izgovore, kot so vreme, načrtovani izleti, pikniki ali druženje z družino.
Najprej v časniku Večer
Strip je nastajal tri leta, sprva kot plod sodelovanja s časnikom Večer oziroma njihovo sobotno prilogo Večer v soboto, v kateri je, vezan na članke in intervjuje, v likovni podobi letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega slikarja Cirila Horjaka, izhajal kot serija kratkih zgodbic o EU, nato so se ga odločili nadgraditi v vezano zgodbo. Na prvi pogled se je to kazalo kot lažja predelava, naposled pa je terjala novo vzpostavitev rdeče niti zgodbe in stripovskih junakov. Namenjen je predvsem mladim, (bodočim) prvim volivcem kot spodbuda na poti aktivnega državljanstva.
»Da jim podamo temeljno znanje o funkcioniranju EU, zakaj je ustanovljena in kaj nam prinaša, kako lahko uporabijo vse razpoložljive vzvode za vplivanje na odločanje Unije, in to ne zgolj z udeležbo na volitvah. Torej, da bi aktivno državljanstvo sprejeli kot življenjsko odločitev,« poudarja Miholič.
V funkciji komunikatorja evropske institucije vse prevečkrat naleti na prevladujoče mnenje, da je EU nekakšna zunanja entiteta, ki ločeno od nas odloča v našem imenu in vsiljuje odločitve od zgoraj navzdol, kot sta jih nekoč Dunaj in Beograd. A resnica je povsem drugačna, saj slovenski državljani in slovenske oblasti soodločajo o vseh odločitvah EU, brez njih tudi Unije ni, dodaja.
In kje se ljudem kaže največ nejasnosti? »Marsikaj že na področju pomena in delovanja institucij EU. Zelo nazoren primer, ki sva ga s Cirilom obdelala tudi v stripu, je, denimo, nepoznavanje razlik med tremi sveti: evropskim svetom, svetom EU in Svetom Evrope, kar je zaradi podobnih imen težko razumljivo ne samo mladim, ampak tudi mnogim odraslim,« pravi. Strip pa tudi te odgovore hitro in jasno pokaže – v zapiskih glavne junakinje Sare.
Od Tota Cotugna do Slavoja Žižka
S Horjakom sta zgodbo uokvirila z Olimpom, kjer se Zevs in Evropa ob težavah v Evropski uniji sporečeta in stavita – na odgovor prvega, ki ga bosta srečala na Zemlji, kako zelo mu je pomembna Evropska unija. »Če reče ja, boš en mesec brez jamranja pomival posodo,« pravi Evropa, Zevs pa ji seže v roko z besedami: »Če zmagam jaz, gre Ingresova slika nazaj v spalnico.«
Zgodba se konča prav tako nekje v antičnih višinah nad Grčijo, kjer ima Zevs že »poln kufer pomivanja«, vmes pa bralec s Saro in Tomažem spozna, kako je nastala Evropska unija, katere institucije premore, katere so njihove pristojnosti in vzvodi, ki so na voljo državljanom, kdaj in zakaj je bila podpisana maastrichtska pogodba pa tudi, da je o tistem letu 1992, ko je bila sprejeta, Toto Cotugno že leta 1990 pel v zmagovalni evrovizijski skladbi Insieme: 1992 – skupaj z back vokali slovenske skupine Pepel in kri. In da »celo pesimistični Slavoj Žižek ve, da je Evropa svetilnik sveta«.
Eno od prizorišč dogajanja je Piran, ki se je v zgodbo prikradel kot prva misel, kje bi se v Sloveniji utegnili prikazati grški bogovi, Horjak ga izpostavlja tudi kot srečevališče slovenske, italijanske, hrvaške kulture, kot mesto, ki ga Evropa potrebuje, in to potrebuje Evropo.
Strip je izšel v 4800 izvodih in bo v prihodnjih dneh prišel na police splošnih knjižnic pa tudi knjižnic osnovnih in srednjih šol po Sloveniji.
»Tudi midva z Andrejem imava rada morje, dobro se še spomniva pesmi Tota Cotugna, in ko ustvarjaš vsebinsko zahteven strip, ga lažje delaš in tudi bereš, če je prepleten z domislicami, lepimi spomini in lepimi prizori, zato sva jih vpletla v zgodbo,« razlaga. Čeprav je lik Sare in Tomaža že večkrat uporabil v svojih stripih poučevalne narave, sta za ta strip uporabila nekaj več življenjske zgodbe, nekaj več osebnih lastnosti, ki pa so bile bolj ali manj v pomoč predvsem avtorjema, kot se kažejo v stripu.
Pegasto blondinko z očali in narastkom in temnolasega fanta sta vzela kot sinonim za slovenska dijaka. Sara, ki naj bi bila hči garaških priseljencev, v EU sprva vidi priložnost za zanesljivo službo, zadržanega samotarja Tomaža, ki ima v Sari edino prijateljico, pa EU ne zanima prav dosti. Toda Sara skozi zgodbo spozna, da je EU več kot samo zanesljiva služba, Tomaž pa, da je EU zanimiv in na videz zapleten, a učinkovit način doseganja dogovorov, pojasnjuje Horjak.
»Želeli smo ovreči stereotipno podobo EU, da je entiteta anonimnih birokratov, in poudariti, da je skupnost 27 neodvisnih držav, ki dosegajo dogovore v sodelovanju skozi štiri institucije: evropski parlament, evropsko komisijo, svet EU in evropski svet,« še dodaja.
Končna različica nastala s testnimi bralci
Strip je zaradi kompleksnosti teme po obsegu segel čez začrtani okvir, a jima ga je s pomočjo testnih mladih bralcev, med drugim skupine dijakov, ki sodelujejo v projektu Šola ambasadorka evropskega parlamenta, uspelo spraviti na 88 strani, v njem pa tudi odpraviti oziroma dopolniti morebitne nejasnosti. Vmes sta se spraševala, ali bi zgodbo popestrila še s tem, da bi Sara in Tomaž, zdaj le prijatelja in sošolca, postala par, a sta misel opustila, saj bi bralci težko sledili kompleksnosti EU in dijaški romanci.
»Najpomembnejše se mi zdi, da nam je Evropo uspelo utelesiti kot junakinjo, da to ni ne luzerska ne birokratska zgodba, ampak zgodba, ki premore strast, zanos in pogum, ki potegne s ciničnostjo Zevsa in idealizmom Evrope, in to v zelo enostavni, naivni, skorajda disneyjevski estetiki. Evropejci nujno potrebujemo nacionalne zgodbe, ki nas povezujejo v skupnosti in so kompatibilne s širšo evropsko domovino,« je prepričan Horjak.
Kot je na razpravi v Hiši EU 100 dni pred volitvami minuli petek dejal direktor družbe za raziskave javnega mnenja Valicon Andraž Zorko, bi na letošnje volitve lahko prišlo več ljudi, predvsem zaradi mlajših volivcev iz tako imenovane generacije Z, ki se jih po raziskavah udeležuje v večjem številu kot generacija milenijcev.
Udeležba na evropskih volitvah v Sloveniji je tudi precej nižja od udeležbe na državnozborskih, Zorko pa je kot glavni vzrok navedel dejstvo, da na evropskih volitvah ni taktičnih volivcev, ampak običajno le »iskreni volivci«, kot jih je imenoval. To so volivci, ki tradicionalno volijo in podpirajo eno stranko. Zato ga nižja volilna udeležba na evropskih volitvah ne preseneča in je primerljiva z drugimi vzhodnimi članicami.
Vsa prizadevanja za spodbujanje aktivnejšega državljanstva, tudi pravkar izdani strip, ki je prvi oziroma edinstveni te vrste v EU, je tek na dolge proge, se zaveda Miholič. EU skuša tudi s projektom Šola ambasadorka evropskega parlamenta, katerega nacionalni koordinator v Sloveniji je, nadgrajevati in dopolnjevati delo v izobraževalnem sistemu tam, kjer ni vselej vse tako dobro, kot bi lahko bilo, dodatno pomembno spodbudo pa sogovornik vidi tudi v obveznem vsebinskem sklopu aktivno državljanstvo, ki je bil uveden v programe srednjega strokovnega izobraževanja.
»Upamo lahko, da bomo skupaj vzgojili državljane, ki se zavedajo, kako delujejo različne institucije in kako lahko sami nanje vplivajo, kar je najpomembnejše, med drugim z volitvami, peticijami in razpravami z odločevalci, prek evropskih poslancev in podobno,« sklene Andrej Miholič.
Še drugi načini za dosego (mladih) volivcev
Andrej Miholič in Ciril Horjak se bosta v prihodnje s stripom poskušala večkrat podati med bralce po knjižnicah po Sloveniji, kjer si želita odpirati tudi širše razprave o EU. »Sicer pa poskušamo doseči mlade in druge državljane tudi s številnimi drugimi aktivnostmi. Med drugim s kampanjo skupajsmo.eu s prostovoljci in organizacijami s spodbujanjem aktivnega državljanstva organiziramo različne dogodke in tako zelo uspešno širimo skupnost, pripravljamo različne razprave o aktualnih evropskih temah, ustvarjamo kampanje na družbenih omrežjih, denimo s serijo videov EUreka, v katerih Jože Robežnik predstavlja prednosti in koristi članstva v EU, z njim bomo na podoben način v prihajajočih mesecih razbijali tudi mite o volilni (ne)udeležbi ...« V okviru priprav na volitve 9. junija so pripravili tudi posebno spletno stran evropske-volitve.eu, na kateri je mogoče izvedeti, kaj volimo, zakaj je pomembno, da oddamo svoj glas, in kako lahko to naredimo v posamezni državi članici.
