Visoka kazen Sloveniji zaradi zamude pri prenosu direktive

Zaradi zamude pri prenosu direktive o elektronskih komunikacijah Sloveniji 800.000 evrov kazni.
Fotografija: Slovenija bi morala direktivo prenesti do decembra 2020, a je državni zbor zakon sprejel šele septembra 2022. S sprejetjem se je zmanjšala kazen za vsak zamujen dan, je takrat povedala ministrica Emilija Stojmenova Duh. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Slovenija bi morala direktivo prenesti do decembra 2020, a je državni zbor zakon sprejel šele septembra 2022. S sprejetjem se je zmanjšala kazen za vsak zamujen dan, je takrat povedala ministrica Emilija Stojmenova Duh. FOTO: Jure Eržen/Delo

Sodišče Evropske unije je Sloveniji prisodilo 800.000 evrov kazni, ker ji ni uspelo pravočasno v svoj pravni red prenesti direktive o elektronskih komunikacijah. Državni zbor je zakon o elektronskih komunikacijah, s katerim je v svoj pravni red prenesel omenjeno evropsko direktivo, sicer sprejel septembra leta 2022, a prepozno. Direktiva bi morala biti prenesena do decembra 2020. 

Slovenija se kazni v višini 800.000 evrov, ki ji je treba prišteti še stroške komisije, tako ni ognila, visoka kazen pa naj bi poskrbela, da v prihodnje zamud pri prenosu evropskega pravnega reda v slovensko zakonodajo ne bo več. Se je pa komisija ognila drugemu delu globe, ki je predvideval kazni za vsak dan zamude. Ta bi znašala 1930 evrov za vsak dan zamude. 

Kot je ob sprejetju zakona povedala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, gre za zakon, ki prinaša številne koristi na področju elektronskih komunikacij. Spodbuja povezljivost in uporabo visoko zmogljivih omrežij, omogoča cenovno ugoden dostop do širokopasovnega interneta in vzpostavlja omrežje za javno obveščanje in opozarjanje. Prav tako omogoča lažjo zamenjavo ponudnikov internetnih storitev in izboljšuje varnost komunikacijskih omrežij, saj preverja opremo pri komunikacijskih omrežjih.

Predlog zakona je kmalu po začetku dela vlade Roberta Goloba v svežnju številnih zakonskih predlogov vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Grimsom (SDS), v prejšnjem mandatu pa je v DZ z njim dvakrat neuspešno poskušala vlada Janeza Janše.

Kot je ob sprejetju zakona pojasnila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, je bilo v takratnem zakonskem predlogu poleg številnih koristi tudi nekaj nepravilnosti, na katere so opozarjali v evropski komisiji, Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS in zakonodajnopravni službi DZ. Te nepravilnosti so nato odpravili s 73 dopolnili koalicijskih poslanskih skupin.

Cilj novega zakona je skladno z evropsko direktivo povečati povezljivost in uporabo visokozmogljivih omrežij po vsej Sloveniji, potrošnikom olajšati zamenjavo ponudnikov storitev, ki je po novem brezplačna, in vzpostaviti javni sistem obveščanja in alarmiranja ter okrepiti varnost elektronskih storitev.

Komentarji: