Zakulisje športnih poškodb, tudi Rogličevih
Zvini, udarnine, pretegnjene mišice, vnetja narastišč mišic, burzitisi, zlomi kosti in podobno so pogosti spremljevalci našega življenja. Da so te poškodbe športne, se je moral najprej razviti šport.
Verjetno prvi, ki jim je namenil pozornost, jih povezal s športom in jih rad podrobno opisoval, je bil grški pesnik Homer. Tako je slikovito opisal od oteklin očesa pri boksarskih dvobojih do podplutb, zvinov, zlomov in pljuvanja krvi pri rokoborcih. Športne poškodbe so torej kot pričakovano dokumentirane že vse od začetka športa v antični Grčiji.
Strokovno danes pravimo, da so športne poškodbe poškodbe tkiva ali drugače spremenjeno delovanje dela telesa, ki je nastalo pri športu zaradi nenadnega ali ponavljajočega se prenosa kinetične energije. Skratka, na del telesa je delovala neka kratka ali dolgotrajna sila, ki je ta predel okvarila.
V grobem lahko rečemo, tem bolj intenzivno se človek ukvarja s športom in bolj ekstremen je šport, tem pogosteje se poškodbe pojavijo. Pri tekmovalnem športu so celo tako pogoste, da so trenerji včasih mislili, da delajo premalo intenzivno, če njihovega varovanca nič ne boli.
Ocenjujejo, da ima med 10 in 65 odstotkov športno aktivnih oseb v nekem trenutku vsaj eno težavo, ki jo lahko štejemo k športnim poškodbam. Njihov nastanek je preplet različnih dejavnikov, ki so odvisni od posameznika, okolja in vrste športa, in je pogosto precej bolj zapleten, kot se zdi na prvi pogled.
Trenutek poškodbe je posledica prepleta dejavnikov
Pri športnih poškodbah pogosto vidimo samo dogodek, tisti trenutek ali morda obdobje, ko se nam pojavi bolečina ali drug znak poškodbe tkiva. Ta pa je samo vrh ledene gore, ki ga v nekem trenutku vidimo. Večina dejavnikov je očem skrita in o njih večinoma ne razmišljamo. V grobem jih lahko razdelimo med tiste, ki jim pravimo notranji, in so torej lastnost posameznika, in zunanji, ki so lastnost aktivnosti, s katero se človek ukvarja.
Rečemo lahko torej, da ima vsak športnik določeno predispozicijo za nastanek poškodbe, kar je odvisno od mnogo različnih stvari. Med zunanje dejavnike sodijo na primer vrsta športa, uporaba ali neuporaba zaščitne opreme, športni rekviziti, na primer obutev, loparji in smuči, ter vremenski dejavniki. Preplet vseh dejavnikov ob določenem dogodku na koncu določi, ali se poškodba pojavi ali ne.
Dejavniki, ki se povezujejo z nastankom športnih poškodb:
– Nespremenljivi dejavniki posameznika. Pomembno vlogo pri dojemljivosti za poškodbe imajo naravne značilnosti. Pomembni so tako starost, spol, tip postave, genetska predispozicija kot zgodovina preteklih poškodb in pri otrocih tudi stopnja razvoja telesa.
– Motorične značilnosti posameznika. Značilnosti posameznika, kot so slabša drža telesa, podpovprečna razteznost in povečan tonus mišičja, so vsi pomembni pri razvoju poškodb. Svoje lahko dodajo še slabša tehnika in specifični gibi pri določenih športih.
– Telesna pripravljenost. Telesna moč in vzdržljivost oziroma dobra splošna pripravljenost delujeta praviloma zaščitno pri pojavljanju poškodb.
– Dejavniki, povezani z vadbo. Obseg in intenzivnost vadbe sta pomembna dejavnika, saj po eni strani povečujeta dobro telesno pripravljenost, kar zmanjša možnost nastanka poškodb, po drugi pa pretreniranost sama po sebi lahko povzroči poškodbe. Pomembni dejavniki v tej kategoriji so tudi vrsta športa ali vadbe, količina in pogostost tekmovanj in količina počitka.
– Psihološki dejavniki. Duševnost igra pomembno vlogo pri nastanku poškodb. Prepričanja in strahovi lahko človeku močno spremenijo njegove telesne zmogljivosti. Pri nekaterih stres deluje pozitivno in sposobnosti se povečajo, drugi pa hitro odpovedo pod pritiskom, poslabšata se koordinacija in zakrčenost, ki sta pomembna dejavnika predispozicije za poškodbe. Svoje lahko prispevajo tudi slabše strategije soočanja s težavami na splošno, morebitno katastrofiziranje, občutek manjše samoučinkovitosti in slabo splošno razpoloženje.
– Zdravstveno stanje. Določene telesne bolezni lahko pomembno povečajo možnost za poškodbe. Na primer oseba z revmatizmom ima lahko zaradi vnetja tetiv in narastišč mišic zaradi osnovne bolezni veliko večjo možnost za natrganje ali strganje vnetih struktur. Vpliv lahko imajo tudi določena zdravila, prav tako večja splošna utrujenost poveča možnost poškodb.
– Dejavniki življenjskega sloga. Poleg že omenjenih psiholoških dejavnikov imata tudi zdrava in uravnotežena prehrana ter spanec pomemben zaščitni učinek na možnost poškodb.
– Okoljski dejavniki. Pomembno vlogo pri nastanku poškodb lahko igra okolica. Tako je določena poškodba, na primer tenisača, lahko bistveno verjetnejša na trši podlagi kot na pesku. Pomembno vlogo igrajo seveda še obutev, druga oprema in vreme.
– Druge obveznosti. Predvsem pri profesionalnih športnikih lahko določene obveznosti povečajo možnosti za nastanek poškodb. Sem sodijo družinske obveznosti, obveznosti na delovnem mestu, vodstvene zadolžitve in obveznosti do medijev in sponzorjev.
***
Športna poškodba je velik stres. Tako za profesionalca kot za ljubiteljskega športnika. Je neprijetna, boli, človeka omeji in potrebuje svoj čas celjenja, kar nas navdaja z negotovostjo. Kdor jo je doživel, si je ne želi nikdar več. Kaj šele, da postane kronična. Zato je toliko bolj pomembno, da nastanek poškodb poskusimo preprečiti, če je le mogoče. V uredništvu smo si dovolili zamenjati naslov Hladnikovega članka. Rogličeve poškodbe so trenutno najbolj aktualne v slovenskem športu, zato menimo, da se tale članek lepo ujema z njegovim trenutnim stanjem.
***
dr. Žiga Hladnik, specialist družinske medicine
