V Centru mobilnosti Špan: ponuditi vse, kar se vrti

Pred štirimi desetletji so začeli v nekdanji kovačiji, zdaj imajo na Brezovici 117 zaposlenih.
Fotografija: Posnetek iz zraka pokaže, da podjetje res ni več majhno. Lastniki so tukaj še vedno tudi doma in pravijo, da so odnosi s sosedi dobri.

FOTO: arhiv Špan
Odpri galerijo
Posnetek iz zraka pokaže, da podjetje res ni več majhno. Lastniki so tukaj še vedno tudi doma in pravijo, da so odnosi s sosedi dobri. FOTO: arhiv Špan

Ko se je Ludvik Špan pred štirimi desetletji na Brezovici pri Ljubljani začel ukvarjati s popravilom avtomobilov in nato men­javo pnevmatik, si verjetno ni mis­lil, da bo tam postopoma zras­la široka dejavnost, ki vključuje najrazličnejše storitve, povezane s premikanjem. Ali pa je v glavi že imel idejo širitve, le da še ni mogla biti povsem izdelana. Kakorkoli, do tega, da ima njihovo družinsko podjetje zdaj 117 zaposlenih, da se že dolgo ne ukvarja le s pnevmatikami, temveč tudi s prodajo avtomobilov, skuterjev, koles, s servisom, tehničnimi pregledi ..., niso prišli čez noč.

Ludvik Špan: Če bi šel še enkrat od začetka, bi z ženo ravnala enako.

FOTO: Črt Piksi
Ludvik Špan: Če bi šel še enkrat od začetka, bi z ženo ravnala enako. FOTO: Črt Piksi
»Pravzaprav sem imel vizijo, da bi tu nastal center mobilnosti, a o njem nisem prevečkrat govoril. Si moraš pa to res želeti, da dosežeš. Ne gre čez noč, od devetih sosedov smo postopoma odkupili zemljiš­ča, tu ni bilo težav, z njimi smo še danes v dobrih odnosih. Težave so bile predvsem s pridobivanjem dovoljenj v prejšnji državi in nekdan­jem družbenem sistemu. Tu smo tudi še danes doma, to je naš način življenja. A če bi šel še enkrat od začetka, bi z ženo ravnala enako,« pravi Ludvik Špan.

Iz Sevnice je leta 1982 prišel na Brezovico in najel staro kovačijo, kjer so se ukvarjali z vozovi, ojnicami, vpregami. Nasledniki tega niso več nameravali početi, on pa je videl priložnost, da bi tam nastala delavnica za servisiranje avtomobilov, nato predvsem men­javo pnevmatik in pozneje tudi njihovo prodajo. S pnevmatikami so res postali znani, za ta izdelek so bili tisti pravi naslov. Desetletje poz­neje so dokupili prvo zemljišče in imeli 10 zaposlenih.

Tako je bilo pri Španu v njihovih zgodnjih časih.

FOTO: arhiv Špan
Tako je bilo pri Španu v njihovih zgodnjih časih. FOTO: arhiv Špan
Sčasoma so rasli, od gum, pri katerih jim je velik zagon omogočil zakon, ki zahteva obvezno zimsko opremo, do pranja avtomobilov, servisa, optike, tehničnega pregleda … Morda je Ludvik Špan že pred 40 leti začutil, da bo prav na tej lokaciji s svojo dejavnostjo uspešen, ne nazadnje so pozneje v neposredni bližini na Barju odkrili do zdaj najstarejše leseno kolo na svetu. Danes podjetja na Brezovici ne morete zgrešiti, pravijo, da poskušajo pomagati tudi kraju, s podpiranjem športa, sajenjem dreves.

Predaja naslednikom

Tudi posli, ki se jih večina ne bi lotila, se jim niso zdeli pretežki, z visokotlačnimi čistilniki, ki so jih imeli v avtopralnici, so čistili predor pod Golovcem, pa pozneje predor Učka, kar ni bilo ravno lahko delo, nasprotno. To so počeli, ko je bil predor odprt, takrat pa je zrak veliko slabši.

V novem tisočletju so postali tudi pooblaščeni serviser vozil znamke Mercedes, pridobili prodajo in servis vozil večine imen koncerna Volkswagen, se nato širili še na dve kolesi – skuterje in pred šestimi leti tudi kolesa, lastne znamke in nekaterih uveljavljenih imen.

Vodenje podjetja je Ludvik Špan pred časom predal naslednikom, a ima sogovornik vtis, da je še vedno vpet v dogajanje. Čeprav omeni, da pride v »službo« le še trikrat na teden, in doda, da v družini znajo kombinirati delo, poslušati ideje. Sin Damjan Špan, ki kot direktor vodi podjetje, pravi, da sta bili zad­nji dve leti zahtevni, med koronskim zaprtjem je promet tekel, a ni bilo javnega prevoza in vse je slonelo na osebnem prevozu: »Servisi pa smo bili zaprti. Dali smo pobudo, da smo našo dejavnost z zmanjšano ekipo le lahko opravljali, tako se naše podjetje ni čisto ustavilo, saj bi bilo v takšnem primeru težko znova začeti.«

Damjan Špan: Za nekoga je pnevmatika le nekaj okroglega, črnega, zame je mnogo več.

FOTO: arhiv Špan
Damjan Špan: Za nekoga je pnevmatika le nekaj okroglega, črnega, zame je mnogo več. FOTO: arhiv Špan
Pravi, da zdaj stranke želijo več, prihajajo mnogo bolj informirane. Nečesa ne kupijo več hitro, ampak se na to pripravljajo več mesecev. »Če malce ponazorim s hitrostjo vožnje: nekdaj smo vozili hitro, potem še hitreje, skoraj čez dovol­jeno hitrost, zdaj pa se je precej umirilo, ljudje tudi razumejo, da je treba včasih na kaj malce počakati. Povpraševanje je precej večje, kot so dobave,« pove Damjan Špan.

Svet pnevmatik

Ko smo se še pred krizo z Ludvikom Španom pogovarjali o elekt­ričnih avtomobilih, je bil do tega fenomena presenetljivo odprt. Tudi ko smo ga nedavno pobarali o tem, da je njihov tržni delež pri nas še vedno majhen, le pet odstotkov, da so električni avtomobili dragi …, je imel pozitiven, precej izdelan pogled: »Vsaka vera je prava, še posebno tista, v katero verjameš. Res je, kar pravite za Slovenijo, a poglejte še v Skandinavijo. Vedno smo se zgledovali po razviti Evropi, da bo tisti veter enkrat, prej ali slej, zapihal tudi k nam. Pa saj veste, koliko je nekoč stal prvi prenosni telefon … danes je mnogo boljši in desetkrat cenejši. Tudi električni avtomobil napreduje, je pa še veliko dela predvsem na področju baterij, da bodo boljše ali da se bodo drugače polnile. Če nismo prvi pri električnih avtomobilih, pa smo v Sloveniji prvi pri družinskih hišah, tu je velik potencial za domače polnjenje, tudi za sončne celice. Pri nas smo prvi sončni elektrarni postavili že pred devetimi leti, pred tremi leti še tretjo, vsega skupaj za skoraj pol megavata zmogljivosti. Sledijo še hranilniki. Res je, da ni poceni, a nekje je treba začeti, postaviti temelje, ko bodo stvari bolj množične, bodo šle tudi cene navzdol.«

Elektrika pač povsod, tudi pri nas, mnogo hitreje osvaja kolesa, pri katerih seveda električni pogon predvsem pomaga, ne dela names­to nas. Ko so se Španovi pogajali s partnerjem za njihovo znamko
S-bikes, ta niti ni imel v mislih t. i. pedelekov, saj je bil sam po prepričanju skoraj športni kolesar, in so ga kar težko prepričali, da bo večjo množičnost mogoče doseči predvsem z električno pomočjo. Od začetka do danes so za električna kolesa lastne in drugih znamk našli sedem tisoč kupcev.

Za stranke hranijo več kot 20 tisoč pnevmatik. Mnoge so nameščene na platiščih in ta tudi popravljajo.

FOTO: arhiv Špan
Za stranke hranijo več kot 20 tisoč pnevmatik. Mnoge so nameščene na platiščih in ta tudi popravljajo. FOTO: arhiv Špan
Marsikdo ime Špan še danes najbolj povezuje s pnevmatikami. V nasprotju z avtomobili, pri katerih preprosto ne moreš prodajati izdelkov vseh proizvajalcev, imajo tu v ponudbi najrazličnejše znamke, od najbolj priznanih do tistih, recimo jim cenovno bolj dostopnih. Za pnevmatike pač velja, da so bile in bodo, tudi na vozilih z drugačnimi pogoni, in da jih je po nekem času treba zamenjati.

Kakšen je danes svet pnevmatik, se kaj spreminja? »Zelo se spreminja, pred leti so platišča neprestano rasla, se širila, danes so še visoka, a pogosto ožja, posebno pri električnih avtomobilih in hibridih. Za nekoga je pnevmatika le nekaj okroglega, črnega, zame je mnogo več. Predvsem je edini stik vozila s cesto. Obstajajo celoletne, ki pa so stvar kompromisa. Po njih povprašujejo uporabniki, ki se gibljejo bolj v mestnih okoljih in vozijo na kratke razdal­je, sicer pa zagovarjamo letne in zimske, v Sloveniji imamo razen na Obali podnebje velikih temperaturnih razlik. Priznani proizvajalci ponujajo znotraj vsake od sezonskih kategorij še različne izdelke, pri katerih je poudarek na specifičnih lastnostih. Tu se je treba zato še bolj posvetiti stranki, če želi nekaj zelo posebnega,« pojasni Damjan Špan.

Skrbniki mobilnosti

Da jim stranke zaupajo, priča podatek, da zanje hranijo skupaj več kot 20 tisoč pnevmatik, mnoge na platiščih. Pravijo jim hotel za pnevmatike, pri njih kdo hrani tudi motocikel, celo ne tako malo avtomobilov prezimijo. Platišča tudi popravljajo, pošalijo se, da dokler bodo mobilni telefoni, bo tudi poškodb zaradi trka v pločnik dovolj …

Kaj pa naprej, kakšen bo njihov center mobilnosti ob recimo 50. obletnici? Krog dejavnosti na področju premikanja so nekako sklenili, so pa manjše spremembe vedno mogoče. Sogovornika menita, da bo ne glede na spremembe, ki se dogajajo v trgovini z avtomobili, za vozila, ko bodo enkrat prodana, treba skrbeti, jih vzdrževati. Novi pogoni še lahko prinesejo kaj novega, druga stvar pa je, da se utegne zmanjšati delež lastništva vozil, več bo različnih vrst najema, souporabe. A to bo tudi širši družbeni izziv na dolgi rok. Vsekakor se v Centru mobilnosti Špan vidijo v vlogi skrbnika bodisi voznega parka bodisi mobilnosti.

Komentarji: