Drugi Bidnov govor o stanju v državi
»Spomnimo se, kdo smo, smo Združene države Amerike! Nič ni onkraj naših zmožnosti, če sodelujemo!« je v svojem drugem govoru o položaju v državi klical demokratski predsednik ZDA Joe Biden. »Smo edini narod na svetu, ki je zgrajen na ideji, vsi drugi so na geografiji ali etniji, nikoli ne stavite proti Ameriki!« 80-letni demokrat je tudi napovedal, da bo smer, za katero se bodo odločili, ZDA opredelila za desetletja. Tu pa se vizije obeh velikih ameriških strank zelo razlikujejo in iz republikanskih vrst je bilo sinoči slišati številne proteste ter celo klice, da je predsednik lažnivec.
Medtem ko je Biden poudarjal rezultate svojih dveh let v Beli hiši, so republikanci že začeli z zaslišanji in preiskavami, najprej zaradi najmanj treh milijonov ilegalnih migrantov, ki so v času njegovega predsedovanja prestopili južno mejo z ZDA. Položaj je tako kritičen, da newyorški župan Eric Adams migrantom plačuje avtobusne vozovnice do severne meje s Kanado, še danes pa bodo republikanci začeli tudi s preiskavo poslov prvega Hunterja Bidna z ukrajinskimi in kitajskimi podjetji. V predsednikovi zasebni pisarni in delawarski vili so odkrili zaupne dokumente iz obdobja, ko zanje ni imel pristojnosti.
Ameriško javnost pretresa tudi potovanje kitajskega vohunskega balona čez vse ZDA, ki so ga v nedeljo končno sestrelili nad Atlantskim oceanom v bližini Južne Karoline. Pred tem se je pomikal nad številnimi ameriškimi vojaškimi oporišči. Tudi zaradi tega so republikanci glasno protestirali, v nasprotju z Bidnovim lanskim govorom o položaju v državi pa za njim poleg podpredsednice Kamale Harris ni sedela prav tako demokratska predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi, ampak republikanski prvak Kevin McCarthy. Ta je bil izvoljen z obljubo, da bo ostro preiskoval predsednika ter obračunaval z njegovo politiko.
V ustavno predpisanem govoru o položaju v državi pa ima glavno besedo predsednik in Biden je v zanj značilnem ljudskem tonu predstavil dosežke in načrte, ki jih vidi za vse Američane in ne le za svoje demokrate: »Ljudje, šele dobro začenjamo!« Covid-19 ne nadzoruje več ameriških življenj, demokracija je prestala najhujši izziv po državljanski vojni, pripravljeno je novo poglavje velike ameriške zgodbe, je ocenil. Poudaril je dvanajst milijonov novih delovnih mest v času svojega predsedovanja in če kritiki opozarjajo, da je to sledilo popolnemu zastoju zaradi pandemije, se je demokratski predsednik vendarle učil iz napak in dosežkov svojih predhodnikov. V nasprotju s predhodniki, ki so stavili na globalizacijo, je v soglasju s tistim, ki je zagovarjal »najprej Amerika«, je poudarjal prizadevanja za vračanje industrijskih delovnih mest iz Kitajske in drugod ter doktrino »Made in America«. Spomnil je na tovarne polprevodnikov in druge, ki jih je odprl v minulih dveh letih.
Biden je razglašal tudi nadstrankarske dosežke kot visoka sredstva za novo infrastrukturo, saj je nekoč po stanju cest, mostov, železnic, čiste vode, interneta in drugega prva Amerika zdaj med primerljivimi državami šele na trinajstem mestu. Demokratski predsednik hoče, da se oskrbovalna veriga začne in konča v ZDA ter da ponovno zgradijo hrbtenico ameriškega srednjega razreda. V skladu s prioritetami svoje stranke se je zavzel za obnovljive energetske vire in druge ukrepe proti podnebnim spremembam kot subvencije za električne avtomobile, a je tudi poudaril, da bodo nafto in zemeljski plin potrebovali še najmanj desetletje.
Med svoje uspehe je vštel tudi šestmesečno zniževanje inflacije in rekordno številno novih podjetij, kar so spet spremljali glasni republikanski ugovori. Omenil je omejitev stroškov za inzulin in druga zdravila za starejše Američane z željo, da bodo lahko določila zakona o zmanjšanju inflacije razširili na vse: »Moj načrt je investirati v ljudi, ki so bili pozabljeni!« Da bi lahko dosegli vse to in še zmanjšali visok primanjkljaj ter dolgove, Biden zahteva večjo obdavčitev najbogatejših posameznikov in korporacij: »Tisoč milijarderjev ne bi smelo plačevati manj davkov od učiteljev in gasilcev!« Govoril je tudi o vračanju dostojanstva dela z dovoljenjem delavcem za sindikalno organiziranje, plačevanju bolniških izostankov, dostopnega otroškega varstva ter stanovanja in omogočanjem starejšim in nebogljenim, da ostanejo v svojih domovih. »Dovolite, da končamo, kar smo začeli!« Zavzel se je za večjo podporo javnemu šolstvu in še posebej državnim kolidžem.
Biden je govoril tudi o redu in varnosti ter v kongres povabil mater in očima 29-letnega Tyra Nicholsa, ki so ga v Memphisu policisti pretepli do smrti. Takšni incidenti so v prvem letu pandemije sprožili gibanje Življenja temnopoltih so pomembna, tokrat pa ni bila temnopolta le žrtev, ampak tudi policisti. V loži prve dame Jill je sedel tudi 26-letni Brandon Tsay, ki je v kalifornijskem Monterey Parku razorožil morilca enajstih ljudi, predsednik pa je priložnost izkoristil za poziv k še večjemu omejevanju strelnega orožja. Povabil je tudi Douga Griffina iz New Hampshira, očeta dvajsetletne Courtney, ki je umrla zaradi predoziranja s sintetičnimi mamili. Samo fentanil vsak teden zahteva okrog 1500 ameriških življenj.
Demokratski predsednik ZDA se je zavzel za pomoč vojaškim veteranom, od katerih jih vsak dan sedemnajst naredi samomor, ter za obračun z rakom, ki je pokopal tudi njegovega sina Beauja, Med navzočimi je pozdravil očeta in mater kmalu štiriletne Ave Barron, ki lahko po treh letih krutega boja proti raku upa na zdravje in preživetje. Biden je kongres pozval tudi k obnovi zvezne pravice do prekinitve nosečnosti, o kateri po spreobrnitvi razsodne Roe proti Wadu odločajo zvezne države, ter za življenje ljudi iz skupnosti LGBTQ+ v varnosti in dostojanstvu.
Spomnil je na vdor v kongres 6. januarja 2021 ter pozdravil Paula Pelosija, moža prejšnje predsednice predstavniškega doma, ki je bil žrtev politično motiviranega napada. V zunanji politiki je izrazil prepričanje, da so vstali za temeljna načela suverenosti in demokracije. Ukrajini, ki jo je v kongresu zastopala veleposlanica Oksana Markarova, je zagotovil pomoč, dokler bo potrebno, Kitajski je sporočil, da se ne zavzema za konflikt, le za tekmovanje. Ne bo pa se opravičeval za zagovarjanje ameriških interesov: »V minulih dveh letih demokracije niso postale šibkejše, ampak močnejše, avtokracije pa ne močnejše, ampak šibkejše!«
V imenu republikanske stranke je demokratskemu predsedniku odgovorila nova guvernerka Arkansasa Sarah Huckabee Sanders, ki delitve v državi ne vidi več med levim in desnim, ampak med normalnim in norim. S poudarjanjem napak priseljeniške politike, inflacije, politiziranja pravosodnega ministrstva in korupcije se je oglasil tudi prejšnji republikanski predsednik Donald Trump, veliko republikanskih protestov pa je bilo, kot rečeno, slišati že med samim Bidnovim nastopom. Predsednik predstavniškega doma McCarthy je zmajeval z glavo, ko je Biden nekaterim republikancem pripisoval zavzemanje za krčenje pokojninskega zavarovanja in zdravstvenega za starejše.
Iz republikanskega dela občinstva je bilo slišati klice, da je Biden lažnivec, tudi ob pripisovanju krivde za visoki primanjkljaj Trumpu, glasno so se smejali, ko je demokratski predsednik fosilnim gorivom napovedal le še desetletje. Na zaostrene odnose med velikima ameriškima strankama kaže predhodno opozorilo predsednika McCarthyja svojim, naj se obnašajo, ki ni veliko zaleglo. Demokrati pa so bili z govorom svojega predsednika zadovoljni in tudi z njegovimi gosti, med katerimi je izstopal zvezdniški pevec in borec za spopad z aidsom Bono.
V poudarek svojim političnim prioritetam so goste povabili tudi republikanski politiki. Kevin McCarthy je pripeljal košarkarja Enesa Kanterja, ki je v protest proti represivnim režimom kot njegov domači turški, ki je nanj razpisal tiralico v višini pol milijona dolarjev, svojemu imenu dodal priimek Freedom, svoboda. Kitajski predsednik Xi Jinping je zanj brutalni diktator. Republikanski voditelj odbora predstavniškega doma Michael McCaul je s povabilom prejšnji afganistanski veleposlanici v ZDA Royi Rahmani spomnil na katastrofalno izvedeni umik ameriške vojske iz te države. Tretja najvišja republikanska političarka Elise Stefanik je s povabilom šerifu marylandskega okrožja Montgomery Jeffreya T. Smitha poudarila boj proti Bidnovi in drugi popustljivosti do kriminalcev.
Za manj politični pristop se je odločil floridski republikanec Greg Steube s povabilom prevozniku Darrellu Woodieju, ki je po njegovem padcu z lestve poklical nujno pomoč, newyorški predstavnik George Santos, razvpit po neštetih lažeh o sebi in drugih, pa je bil hvaležen, da njegovega povabila ni zavrnil gasilec prostovoljec s terorističnih napadov na New York z enajstega septembra 2001. Santos je med drugim lagal, da je bila v enem od napadenih nebotičnikov njegova mati in je zato nekaj let kasneje umrla zaradi raka, uradni podatki pa kažejo, da po letu 1999 ni potovala v ZDA. Sinoči v predstavniškem domu so kamere zabeležile besede republikanskega senatorja Mitta Romneya newyorškemu kolegu, naj se sramuje, Santos pa se je v odgovor široko smejal.
