Banka Slovenije zahteva ustavno presojo zakona o bančnih razlaščencih
Centralna banka predlaga tudi začasno zadržanje zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo
Banka Slovenije, ki jo vodi Boštjan Vasle, je vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o postopku sodnega in zunajsodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank in predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona. Kot so sporočili, zakon po njihovem mnenju krši temeljna načela delovanja centralne banke, kot jih določata slovenska ustava in tudi pravo EU. »Zakon je sporen predvsem z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke, na kar so večkrat opozorile tudi mednarodne institucije,« pravijo.
Zahteva za ustavno presojo centralne banke je pričakovana, saj so jo napovedovali že v času sprejemanja zakona, ki naj bi razlaščenim bančnim vlagateljem omogočil vložitev odškodninske tožbe proti Banki Slovenije. V okviru zadnje sanacije bank je bilo namreč izbrisanih za 960 milijonov evrov podrejenih obveznic in delnic bank, s tem pa razlaščenih več kot 100.000 vlagateljev.
Ta navaja, da zakon krši prepoved monetarnega financiranja, po katerem sredstva centralne banke ne morejo biti porabljena za naloge, ki niso naloge centralne banke: »Splošno sprejeto stališče v EU namreč je, da reševanje bank ni naloga centralne banke.« Ker zakon določa, da naj bi se odškodnine poplačale iz bodočih dobičkov Banke Slovenije, ki bi bili sicer pretežno namenjeni oblikovanju splošnih rezerv, in iz že oblikovanih splošnih rezerv, v centralni banki menijo, da se s tem posega v njihovo finančno neodvisnost.
Zakon tudi določa, da Banka Slovenije odgovarja potencialno objektivno, ob tem ji je naloženo obrnjeno dokazno breme. V Banki Slovenije menijo, da je tako stroga odgovornost javnih institucij izjema v Sloveniji in tudi v EU. Moti jih tudi, da je Banki Slovenije naloženo še plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, pri katerih pa se niti ne ugotavlja, zakaj je škoda nastala: »V Banki Slovenije poudarjamo, da centralna banka ne more zagotavljati sredstev za ukrepe socialne narave, kamor sodijo omenjene pavšalne odškodnine. Ob takšni ureditvi je kršitev prepovedi monetarnega financiranja še toliko bolj očitna.«
V Banki Slovenije še predlagajo, da sodišče presodi tudi nekatera v zakonu predvidena postopkovna pravila, ki po njenem Banko Slovenije postavljajo v izrazito podrejen položaj, posegajo v pristojnosti institucij EU ali so v nasprotju s pravili varovanja zaupnih nadzorniških podatkov, ki veljajo v EU.
Zahteva za ustavno presojo centralne banke je pričakovana, saj so jo napovedovali že v času sprejemanja zakona, ki naj bi razlaščenim bančnim vlagateljem omogočil vložitev odškodninske tožbe proti Banki Slovenije. V okviru zadnje sanacije bank je bilo namreč izbrisanih za 960 milijonov evrov podrejenih obveznic in delnic bank, s tem pa razlaščenih več kot 100.000 vlagateljev.
Ta navaja, da zakon krši prepoved monetarnega financiranja, po katerem sredstva centralne banke ne morejo biti porabljena za naloge, ki niso naloge centralne banke: »Splošno sprejeto stališče v EU namreč je, da reševanje bank ni naloga centralne banke.« Ker zakon določa, da naj bi se odškodnine poplačale iz bodočih dobičkov Banke Slovenije, ki bi bili sicer pretežno namenjeni oblikovanju splošnih rezerv, in iz že oblikovanih splošnih rezerv, v centralni banki menijo, da se s tem posega v njihovo finančno neodvisnost.
Boštjan Vasle FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Prestroga odgovornost
Zakon tudi določa, da Banka Slovenije odgovarja potencialno objektivno, ob tem ji je naloženo obrnjeno dokazno breme. V Banki Slovenije menijo, da je tako stroga odgovornost javnih institucij izjema v Sloveniji in tudi v EU. Moti jih tudi, da je Banki Slovenije naloženo še plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, pri katerih pa se niti ne ugotavlja, zakaj je škoda nastala: »V Banki Slovenije poudarjamo, da centralna banka ne more zagotavljati sredstev za ukrepe socialne narave, kamor sodijo omenjene pavšalne odškodnine. Ob takšni ureditvi je kršitev prepovedi monetarnega financiranja še toliko bolj očitna.«
V Banki Slovenije še predlagajo, da sodišče presodi tudi nekatera v zakonu predvidena postopkovna pravila, ki po njenem Banko Slovenije postavljajo v izrazito podrejen položaj, posegajo v pristojnosti institucij EU ali so v nasprotju s pravili varovanja zaupnih nadzorniških podatkov, ki veljajo v EU.
