2024 v znamenju povezanih geopolitičnih in podnebnih tveganj

Ključna tri tveganja na Zahodnem Balkanu so v 2024 hitro staranje prebivalstva, ki ovira zvišanje življenjskega standarda, podnebne spremembe z ekstremnimi vremenskimi pojavi in odsotnost najnujnejših strukturnih reform, ugotavljajo na Inštitutu za strateške rešitve (ISR) v letošnji izdaji revije The Adriatic. Kot je na predstavitvi povedal direktor ISR Tine Kračun, se njena vsebina osredotoča na podnebne spremembe, naravne katastrofe in vpliv, ki ga te imajo na finance, zavarovalništvo, logistiko in druga področja.

»Tokrat smo se osredotočili na vso igro, podnebna in geopolitična tveganja, ki so neločljivo povezana. Na eni strani se lahko gleda, da geopolitične krize otežujejo prilagajanje na naravne katastrofe, na drugi strani pa naravne katastrofe generirajo geopolitične krize,« pa pravi Jure Stojan, direktor raziskav na ISR. Hkrati se moramo zavedati, da je sama regija Adriatika oziroma Zahodnega Balkana, v katero je Slovenija vpeta, tudi sama po sebi dovzetna za vse mogoče krize. »Zato smo se osredotočili tudi na težave, ki izstopajo v tej regiji, med njimi so izrazito neugodna demografska gibanja. Hkrati smo pogledali tudi priložnosti v tej regiji, zlasti za srednja in mala podjetja. Zeleni prehod, ki se bo dogajal v prihodnjih nekaj letih, pa bo moral biti zelo hiter, saj se okno priložnosti zapira,« poudarja Stojan.

Zahodni Balkan čakajo reforme

Unija je sprejela politično zavezo o širitvi na Zahodni Balkan do leta 2030, zdaj pa bi morala te države spodbuditi k številnim reformam. Same so za to različno zainteresirane, med prvimi bi lahko bile Črna Gora, Makedonija in Albanija, na drugi strani je pomanjkanje političnih ambicij v Srbiji in Republiki Srbski. Aktualno je vprašanje, kako bi te države postopoma vključili v enotni trg in v EU, je v pogovoru na dogodku ocenila ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.

Sicer pa bo Slovenija kot nestalna članica varnostnega sveta Združenih narodov po njenih besedah delovala tudi na področju vodne in podnebne varnosti, ki je hkrati ključ za preprečevanje konfliktov. Vzroki za veliko aktualnih oboroženih konfliktov so prav podnebne spremembe, pomanjkanje vode in neučinkovito upravljanje vodnih virov. Lanske vremenske krize so nam pokazale, da nismo pripravljeni na ekstremne vremenske razmere, je prepričana ministrica. Evropa, ZDA in Kitajska imajo kot največje onesnaževalke in porabnice energentov največjo odgovornost, da preostalemu svetu pomagajo zagotoviti pravičen zeleni prehod. Boj proti podnebnim spremembam po njenih besedah pomeni tudi preprečevanje konfliktov, ustavljanje migracij ter zagotavljanje varnega in dostojnega življenja,

Priložnosti tudi za Slovenijo

Evropa bo ob vseh globalnih geopolitičnih tveganjih začela centralizirati industrijsko proizvodnjo pri sebi. To v povezavi z državami, kot so Nemčija, Avstrija, Italija, Švica itd., lahko pomeni veliko priložnosti in prednosti za Slovenijo, pa poudarja član uprave NLB Andrej Lasič. Enako velja tudi za t. i. Marshallov načrt za Zahodni Balkan, kjer bodo potrebne velike investicije, tudi v povezavi z zelenim prehodom. A najprej bo ključna evropska integracija te regije s 23-milijonskim trgom, ki ustvari za približno 220 milijard evrov BDP.