Zaposlene prosilce za azil izganjajo na Hrvaško

Medtem ko v državi primanjkuje delavcev, jih deportirajo na Hrvaško.
Fotografija: Deportacije grozijo tudi redno zaposlenim in integriranim prosilcem za azil. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Deportacije grozijo tudi redno zaposlenim in integriranim prosilcem za azil. FOTO: Blaž Samec/Delo

Več deset prosilcev za azil in sindikalistov se je zbralo pred vlado, kjer so predstavili položaj zaposlenih prosilcev za azil, ki jim grozi izgon iz države. Ob koncu protestnega shoda je eden od udeležencev prejel sporočilo, da bo v petek zjutraj, namesto da bi kot ponavadi odšel v službo, deportiran na Hrvaško.

Prosilci za azil dobijo delovno dovoljenje po treh mesecih, večina se jih zaposli, je pojasnil aktivist Ambasade Rog Miha Blažič. Nato po mesecih ali letih, ko so redno zaposleni, imajo urejeno življenje in so vključeni v družbo, nenadoma dobijo obvestilo, da bodo naslednje jutro deportirani na Hrvaško. V času, ko v državi drastično primanjkuje delavcev in vlada išče načine, kako jih uvažati s Filipinov, ministrstvo za notranje zadeve že zaposlene meče iz države.

FOTO: Blaž Samec/Delo
FOTO: Blaž Samec/Delo

Blažič je dejal, da so ministrstvu za notranje zadeve predlagali preprosto administrativno spremembo, ki bi že zaposlenim tujcem omogočala, da oddajo vlogo za dovoljenje za začasno bivanje v državi na upravni enoti v Sloveniji. Ministrstvo je predlog zavrnilo, rekoč, da že zdaj dokumente lahko uredijo na konzulatu zunaj Evropske unije. Blažič je pojasnil, da to v resnici ni mogoče, saj prosilci za azil ne morejo dobiti dovoljenja, da bi sploh lahko legalno potovali na konzulat v drugo državo. Poleg tega postopek traja več mesecev, ki bi jih morali preživeti zunaj EU, v tem času pa bi zelo težko obdržali službe v Sloveniji. Še več, Slovenija večini tujcev, ki jim zavrne prošnjo za azil, izda tudi do petletno prepoved vstopa v EU. Če bi državo torej zapustili, se ne bi mogli več vrniti, je absurdnost slovenske birokracije opisal Blažič.

FOTO: Blaž Samec/Delo
FOTO: Blaž Samec/Delo

»Ker odločevalci očitno ne poznajo položaja beguncev, ki živijo in delajo v Sloveniji,« so z javnim branjem osebnih zgodb delavcev, ki jim grozijo deportacije, zbranimi v novem migrantskega glasila Tukaj smo, »opozorili na stiske, ki jih povzroča sedanja birokratska ureditev«.

Jutri deportacija delavca iz Nigerije

Ob koncu shoda je Arinze Bauldwin Anamuduihe, pribežnik iz Nigerije, zaposlen v gradbeništvu, prejel sporočilo, naj se naslednje jutro zglasi v azilnem domu za deportacijo na Hrvaško. Anamuduihe je sicer eden izmed prosilcev za azil, ki so s prostovoljnim delom pomagali po poplavah. »To je bila radostna izkušnja, ki me je napolnila z upanjem. Nisem mogel samo sedeti in gledati ljudi, ki so klicali na pomoč, in potrudil sem se po najboljših močeh, da nekaj prispevam,« je zapisal v prispevku v glasilu Tukaj smo, kjer je izrazil upanje, da mu bo »Slovenija dala priložnost«. Podporniki so napovedali protest proti njegovi deportaciji.

Z ministrstva za notranje zadeve so v odzivu navedli, da ne gre za deportacije prosilcev, temveč za »predaje prosilcev za mednarodno zaščito v skladu z veljavno zakonodajo EU«. Poudarili so, da vsako prošnjo za azil obravnavajo individualno in v skladu z zakonodajo. Lani je za mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosilo 7261 ljudi. Ministrstvo nima podatka, koliko prosilcev za mednarodno zaščito je zaposlenih.

Preberite še: