In memoriam – Janko Sarađen

Zapuščina Janka Sarađena predstavlja navdih prihodnjim generacijam. Obenem nas opominja, da smo minljivi, le naša dela ostajajo trajen spomin.
Fotografija: FOTO: ŠZS
Odpri galerijo
FOTO: ŠZS

V preteklem tednu se je v 81. letu starosti poslovil veliki ljubitelj šaha in zaslužni šahovski delavec, predvsem pa širši javnosti dobro poznani novinar, Janko Sarađen. Njegov šahovski doprinos in organizacijski opus sta izjemno bogata, predvsem pa prežeta s tradicijo in nepopustljivo vztrajnostjo.

Mesto Ljubljana je že pred leti (natančneje leta 2009) zaradi Jankovega šibkejšega zdravja izgubila tradicionalni odprti mednarodni šahovski turnir Ljubljana Open. Tega je kot idejni vodja in direktorja turnirja preko različnih organizacij vse od leta 1992 dalje ob pomoči majhne ekipe vodil prav Janko. V tej vlogi je spodbujal šahiste iz širšega okolja, zlasti iz Hrvaške in drugih držav na prostoru nekdanje skupne države, da so se v čim večji meri udeleževali močnega mednarodnega turnirja.

Ljubljanski open je bil pomembna postojanka tudi za domačega velemojstra Duška Pavasoviča, njegove sovrstnike in mlajšo generacijo šahistov, ki so si v prestolnici nabirali dragocene turnirsko-šahovske izkušnje. Odmevni turnir, ki si je prav zaradi Jankovega zanesenjaštva pridobil ugled po vsem svetu, je največkrat potekal v Grand Hotelu Union, pa tudi na Gospodarskem razstavišču in v prostorih nekdanjega hotela Bellevue v Šiški. Kot omenjeno, je Janko Sarađen turnir pripravljal z majhno ekipo, največkrat v tandemu s tedanjim sekretarjem turnirja, stanovskim kolegom Jožetom Skokom, kar je pripomoglo tudi k promociji turnirja v medijih.

Pomembno vlogo v slovenskem šahu je Sarađen odigral še kot soustanovitelj in edini predsednik Šahovskega društva dr. Milan Vidmar. Klub je dolga leta krojil slovenski šahovski vrh med člani in vzgojil mnoge danes uspešne šahiste. In vendarle Janko ni bil zgolj klubski šahovski funkcionar, temveč vsa leta zelo aktiven tudi za šahovnico. Še posebej v 70. letih prejšnjega stoletja je kot igralec rad nastopal v šahovski ekipi Športnega društva RTV Ljubljana, ki je v preteklosti dosegala vidne uspehe in bila večkratni prvak Slovenije v delavskem šahu. Z ekipo se je redno udeleževal delavske olimpijade v Pulju, kjer so dosegali visoke uvrstitve. Leta 1984 so bili v močni jugoslovanski konkurenci celo četrti.

Ekipa RTV Slovenija je sodelovala tudi na Delavski ligi Ljubljane, ki se je pozneje preimenovala v danes aktualno Ljubljansko ligo. O posamičnih tekmovanjih pa je zanimivo povedati, da je Janko še posebej rad obiskoval in igral prav na tradicionalnih odprtih turnirjih Ljubljane, Festivalu Bled, Portorožu in Zadru. Za svoje dolgoletno in nesebično delo na področju šaha mu je Šahovska zveza Slovenije letos podelila srebrno plaketo.

Njegova poklicna pot je bila do upokojitve leta 2005 prežeta z novinarstvom na nacionalnem radiu. Na začetku je delal v dnevno informativnem uredništvu, večino časa pa tudi v uredništvu za notranjepolitične in gospodarske oddaje; največ je spremljal ustavni red in pravosodje. Njegovo delo je bilo osredotočeno na notranje politično dogajanje v nekdanji skupni državi in pozneje v samostojni Sloveniji. To je terjalo veliko poročanja iz parlamenta, pa tudi iz kritičnih žarišč razpadanja skupne države. Svoje delo je opravljal predano, profesionalno in pronicljivo. Ob prelomnih obletnicah je pripravljal jubilejne oddaje, saj je imel veliko znanja in bil široko razgledan.

Njegova zapuščina predstavlja navdih prihodnjim generacijam. Obenem nas opominja, da smo minljivi, le naša dela ostajajo trajen spomin.

Preberite še:

Komentarji: