Obdobje hladnega vremena se končuje, prihaja toplejši zrak
Letošnji maj je bil najbolj namočen maj v zadnjih 60 letih in hkrati eden od treh najhladnejših majev po letu 1991. Razvoj rastlin zamuja za deset dni.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen/Delo
Letošnji maj je bil, kot kaže, najbolj namočen maj v zadnjih 60 letih. Hkrati je bil tudi eden od treh najhladnejših majev po letu 1991. Vse to skupaj je vplivalo na vegetacijo, veliko kmetovalcev zamuja s košnjo. A se zdaj obdobje precej hladnega vremena končuje. Danes se začenja meteorološko poletje, počasi tudi k nam prihaja toplejši zrak. Podatki, zbrani do 29. maja, kažejo, da je bil maj izredno namočen, zlasti v zahodnem oziroma severozahodnem delu države, kjer je ponekod padlo več kot 500 milimetrov dežja. Dolgoletno povprečje za maj je večinoma pod 200 milimetrov.
Na ravni celotne države je bila količina padavin v maju več kot dvakratna glede na dolgoletno povprečje in vse kaže, da je bil to najbolj namočen maj v zadnjih 60 letih, je za STA povedal klimatolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik.
Tokratni maj je bil nekoliko toplejši od tistega leta 2019, ki je bil skoraj tri stopinje hladnejši od dolgoletnega povprečja, letos je namreč odklon slabi dve stopinji. Je pa bil odklon letos primerljiv z odklonom maja 2004. Letošnji maj je tako eden od treh najhladnejših majev po letu 1991, ko je bil maj najhladnejši v zadnjih 60 letih, je povedal Vertačnik.
Kot posebnost letošnjega maja je izpostavil tudi, da je bilo nenavadno veliko novega snega v visokogorju, zlasti nad nadmorsko višino 2000 metrov. Na Kredarici je skupno merjeno zapadlo več kot štiri metre snega, tako da je konec maja snežna odeja dosegla višino 520 centimetrov, kar je največja vrednost za konec maja v celotnem merilnem obdobju od leta 1971, ko imamo primerljive meritve.
Hkrati je to tudi največja višina snežne odeje v letošnji snežni sezoni. To je poleg leta 2019, ko je bil višek snežne sezone zadnji dan maja, tudi drugi najkasnejši datum v letu z največjo višino snežne odeje. Običajno na Kredarici največ snega izmerimo aprila, včasih tudi marca ali še prej, pa tudi v začetku maja, zelo redko pa sredi maja in še kasneje, je poudaril Vertačnik.
»Letošnji maj je bil zagotovo najbolj nenavaden mesec letošnjega leta, verjetno bo tudi ostal najbolj nenavaden, glede na to, da močno odstopa tako po padavinah kot po temperaturi,« je povzel Vertačnik.
Bolj suhega vremena bodo zagotovo veseli kmetovalci, ki jim je majsko deževno vreme povzročalo preglavice pri opravilih na polju.
Zaradi nadpovprečne namočenosti in podpovprečnih temperatur je rastlinam primanjkovalo toplote za normalni razvoj. April in maj sta vegetacijska meseca in v teh mesecih je za »eksplozijo potenciala vegetacije« nujno potrebna primerna temperatura, je za STA poudarila agrometeorologinja na Arsu Andreja Sušnik.
Posledično fenološki razvoj vseh rastlin zamuja za približno deset dni. Zaradi padavin je motena košnja, zamude so v rasti in razvoju koruze, majsko vreme je bilo neugodno tudi za mnoge vrtičkarje. Po spomladanski pozebi je prejšnji teden ponekod posevke prizadela tudi toča.
Letos v maju dvakratna količina padavin glede na povprečje
Na ravni celotne države je bila količina padavin v maju več kot dvakratna glede na dolgoletno povprečje in vse kaže, da je bil to najbolj namočen maj v zadnjih 60 letih, je za STA povedal klimatolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik.
Tokratni maj je bil nekoliko toplejši od tistega leta 2019, ki je bil skoraj tri stopinje hladnejši od dolgoletnega povprečja, letos je namreč odklon slabi dve stopinji. Je pa bil odklon letos primerljiv z odklonom maja 2004. Letošnji maj je tako eden od treh najhladnejših majev po letu 1991, ko je bil maj najhladnejši v zadnjih 60 letih, je povedal Vertačnik.
FOTO: Jure Eržen/Delo
Na Kredarici 520 centimetrov snega
Kot posebnost letošnjega maja je izpostavil tudi, da je bilo nenavadno veliko novega snega v visokogorju, zlasti nad nadmorsko višino 2000 metrov. Na Kredarici je skupno merjeno zapadlo več kot štiri metre snega, tako da je konec maja snežna odeja dosegla višino 520 centimetrov, kar je največja vrednost za konec maja v celotnem merilnem obdobju od leta 1971, ko imamo primerljive meritve.
Hkrati je to tudi največja višina snežne odeje v letošnji snežni sezoni. To je poleg leta 2019, ko je bil višek snežne sezone zadnji dan maja, tudi drugi najkasnejši datum v letu z največjo višino snežne odeje. Običajno na Kredarici največ snega izmerimo aprila, včasih tudi marca ali še prej, pa tudi v začetku maja, zelo redko pa sredi maja in še kasneje, je poudaril Vertačnik.
»Letošnji maj je bil zagotovo najbolj nenavaden mesec letošnjega leta, verjetno bo tudi ostal najbolj nenavaden, glede na to, da močno odstopa tako po padavinah kot po temperaturi,« je povzel Vertačnik.
V teh dneh se vendarle končuje tudi obdobje precej svežega vremena, ki se bo sicer še zavleklo v prvi in drugi dan junija, zlasti jutra bodo ponekod še sveža. Od četrtka se bo občutno otoplilo, tako da bomo prišli v območje običajnih temperatur za ta čas ali celo nekoliko nadpovprečnih.
Danes bo po napovedih meteorologov še okoli 20 stopinj, v sredo bo že nekaj stopinj topleje, od četrtka do sobote pa bodo temperature večinoma med 25 in 28 stopinjami Celzija. Plohe in nevihte bodo do sobote prej izjema kot pravilo. Verjetnost zanje se bo predvsem v hribovitem svetu severne in zahodne Slovenije nekoliko povečala v drugi polovici tedna, napovedujejo na Arsu.
Danes bo po napovedih meteorologov še okoli 20 stopinj, v sredo bo že nekaj stopinj topleje, od četrtka do sobote pa bodo temperature večinoma med 25 in 28 stopinjami Celzija. Plohe in nevihte bodo do sobote prej izjema kot pravilo. Verjetnost zanje se bo predvsem v hribovitem svetu severne in zahodne Slovenije nekoliko povečala v drugi polovici tedna, napovedujejo na Arsu.
Razvoj rastlin zamuja za deset dni
Bolj suhega vremena bodo zagotovo veseli kmetovalci, ki jim je majsko deževno vreme povzročalo preglavice pri opravilih na polju.
Zaradi nadpovprečne namočenosti in podpovprečnih temperatur je rastlinam primanjkovalo toplote za normalni razvoj. April in maj sta vegetacijska meseca in v teh mesecih je za »eksplozijo potenciala vegetacije« nujno potrebna primerna temperatura, je za STA poudarila agrometeorologinja na Arsu Andreja Sušnik.
FOTO: Jure Eržen/Delo
Posledično fenološki razvoj vseh rastlin zamuja za približno deset dni. Zaradi padavin je motena košnja, zamude so v rasti in razvoju koruze, majsko vreme je bilo neugodno tudi za mnoge vrtičkarje. Po spomladanski pozebi je prejšnji teden ponekod posevke prizadela tudi toča.
