Drug drugemu dajati: v tem je čar prostovoljstva
»Prostovoljstvo je temeljni kamen civilne družbe. Oživlja najplemenitejše težnje človeštva – prizadevanje za mir, svobodo, priložnost, varnost in pravico za vse ljudi.« Tako se začenja besedilo splošne deklaracije o prostovoljstvu, na katero v več kot 2200 prostovoljskih organizacijah in organizacijah s prostovoljskim programom po vsej državi prisega več kot 188.000 prostovoljcev in prostovoljk. Na leto opravijo več kot devet milijonov ur prostovoljskega dela.
4917
toplih obrokov je 90 prostovoljcev lani razdelilo 2954 posameznikom
Vse do konca tedna bo Slovenija v znamenju 24. nacionalnega tedna prostovoljstva, ki ga tudi tokrat pripravlja Slovenska filantropija. Letos je poudarek na vlogi prostovoljstva pri ohranjanju duševnega zdravja.
9,5 mio
ur dela so opravili slovenski prostovoljci leta 2021
Pomagati s klepetom
Litijanka Brigita Rozina, prejemnica priznanja Prostovoljec zasavske regije 2022, posameznike o zdravem življenjskem slogu na univerzi za tretje življenjsko obdobje ozavešča že vse od upokojitve leta 2017. Tudi kot prostovoljka v projektu Sopotnik na območju Litije in Šmartna pri Litiji se srečuje s težavami ljudi in jim jih po najboljših močeh pomaga reševati. Kako? »S klepetom,« odgovarja. »Mislim, da je to za ljudi nekaj najlepšega. Ljudje to potrebujejo. Da nekomu zaupajo svoje zgodbe, družinske težave. Še posebno starejši, ki so veliko sami, se radi odprejo. In če jim pomagaš še k zdravniku, na fizioterapijo ali po nakupih so še posebno hvaležni.«
Rozina, ki obiskuje tudi šole in mlajše uči ročnih del, meni, da starejši na območju Litije še vse premalo koristijo »sopotnike«: »Kot da jim je nerodno prositi za prevoz, kot da bi to zanje pomenilo ponižanje, razvrednotenje, v resnici pa gredo v družbo, med ljudi … Dokler ne vidiš, ne veš, kje vse ljudje živijo! In ko pridejo v 'mesto', mi pripovedujejo, kako je bilo tam včasih in kaj vse se je v desetletjih spremenilo. Skratka: drug drugemu dajemo … V tem je tudi čar prostovoljstva.«
151 ton
hrane, ki bi končala v smeteh, so lani razdelili prostovoljci
Tudi Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije, se strinja, da »prostovoljstvo kot varovalni dejavnik pripomore k smislu in zadovoljstvu v življenju, zmanjšanju občutkov osamljenosti in bolj vključujoči skupnosti«.
Slovesni dan prostovoljstva
Naziv Naj mentor prostovoljcev 2022 prejme Peter Čepin Tovornik za kakovostno vodenje prostovoljcev znotraj Slovenskega društva Hospic ter spodbujanje prostovoljstva na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje.
Naziv Naj mentor prostovoljcev 2022 za izjemno koordiniranje in mentorstvo prostovoljcem znotraj projekta Starejši za starejše v Zasavju na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije prejme Jerica Laznik.
Posebno priznanje za življenjsko delo na področju mentorstva prostovoljcev v letu 2023 in za izjemen doprinos k spodbujanju in razvoju prostovoljstva znotraj šolskega sistema na predlog Gimnazije Ravne na Koroškem prejme Metka Čebulj.
Posebno priznanje za kakovostno vključevanje in podporo mladim prostovoljcem v okviru Društva Center za pomoč mladim prejme Mojca Brezovnik.
Posebno priznanje za izjemno podporo prostovoljcem, ki delajo z otroki in mladimi z izkušnjo nasilja v okviru Društva za nenasilno komunikacijo, prejme Andreja Sušnik.
Posebno priznanje za kakovostno podporo in vključevanje prostovoljcev v programe TOM telefon in otroški parlament v okviru Zveze prijateljev mladine Maribor prejme Kornelija Kaurin.
Naziv Naj prostovoljke, zaposlene v javni upravi, na predlog občine Črna na Koroškem prejme Vesna Burjak.
Naziv Naj prostovoljca, zaposlenega v javni upravi, na predlog Univerze na Primorskem prejme Tadej Rogelja.
Komisija se je odločila, da poleg glavnih nazivov podeli tudi tri posebna priznanja.
Prejmejo jih: Jerneja Mastnak za izjemno prostovoljsko udejstvovanje na področju humanitarnega dela; Nikolaja Munih za dolgoletno in izjemno prostovoljsko udejstvovanje na področju medgeneracijskega sodelovanja in Renata Rupreht za izjemno prostovoljsko udejstvovanje na področju dela z mladimi.
Najboljša prostovoljska zgodba leta 2022 je članek Ne vemo, kdo je ta, ki nas pelje. Ne vemo niti, kam točno gremo. Mislite, da nas bodo ubili? avtorice Klare Širovnik, novinarke Večera.
Komisija za izbor Najboljše prostovoljske zgodbe 2022 se je odločila za častno omembo dveh novinarskih prispevkov s področja prostovoljstva in dobrodelnosti: zgodbo Srečna je, če osrečuje Tatjane Pihlar v Nedeljskem Dnevniku in zgodbo Nazaj dobim več, kot dam Tine Strmčnik v Novem tedniku.
Naziv Naj projekt medgeneracijskega prostovoljstva za leto 2022 na predlog Mladinskega centra Žalec prejme projekt Daruj, razveseljuj.
Posebno priznanje za prispevek k trajnostnemu razvoju medgeneracijskega sodelovanja v Sloveniji prejme projekt Simbioza SKUPNOST v izvedbi Zavoda za medgeneracijsko sodelovanje Simbioza Genesis Ljubljana.
Med prejemniki naziva Junaki našega časa je 35 osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov, letos je med njimi 11 novih: OŠ Bojana Ilicha Maribor, OŠ Dekani, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, OŠ Franca Rozmana Staneta Ljubljana, OŠ Medvode, OŠ Prestranek, OŠ Šenčur, OŠ Škofljica, Gimnazija Antona Aškerca Ljubljana, Srednja gostinska in turistična šola Radovljica, Srednja Zdravstvena šola Slovenj Gradec.
Naziv Prostovljstvu prijazne občine ima ta hip v državi 46 občin; v 2023 so ga prejele 4 nove občine: Ankaran, Dravograd, Radovljica, Ruše.
Po nocojšnji osrednji prireditvi, slovesnem dnevu prostovoljstva, v Žalcu, kjer bodo razglasili naj mentorje prostovoljcev, naj projekt, najboljšo prostovoljsko zgodbo, do prostovoljstva najbolj prijazno šolo, dijaški dom, občino in tudi naj prostovoljca ter prostovoljko, zaposleno v javni upravi, bodo v četrtek v sklopu veselega dne v 55 krajih delili časopis Skozinskoz filantrop, na Prešernovem trgu v Ljubljani pa bodo prostovoljske organizacije predstavile tudi svoje delo in poskušale navdihniti ljudi, naj se jim pridružijo in prispevajo »k boljši družbi, spoštovanju in večji medgeneracijski ter medkulturni povezanosti«.
Hrana ljudem, ne smetem
Eden odmevnejših projektov Slovenske filantropije, ki ga izvajajo od leta 2014, je projekt Hrana ljudem, ne smetem, v katerem kakovostna živila in tople obroke, ki ostajajo gostincem in trgovcem, razdelijo ljudem. Lani je 90 prostovoljcev »rešilo« 150 ton hrane, ki bi sicer končala med odpadki, ter jo razdelilo 2954 prejemnikom; mednje so razdelili 4917 toplih obrokov. Že v času covida-19 so projekt iz Ljubljane prenesli še v Mursko Soboto, Črnomelj, Logatec, Radovljico, Metliko, Vrhniko, Maribor in Jesenice.
Slovenija bo do nedelje v znamenju prostovoljstva.
Letošnja rdeča nit je pomen prostovoljstva za ohranjanje duševnega zdravja.
Naj prostovoljce bodo razglasili nocoj v Žalcu.
