»Ne glede na delo, ki smo ga vsi opravili na terenu v preteklih dneh, smo polni idej, kaj je še treba narediti, kako bi določene zadeve izboljšali,« je strnila Breda Krašnja, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije po srečanju predsednika vlade Roberta Goloba s predstavniki največjih humanitarnih organizacij. Oškodovanci lahko od nedelje oddajo vloge za prvi sveženj pomoči, ki mu bosta, po napovedih ministra za delo Luke Meseca, sledila še dva.

Po prvih preliminarnih podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje je po poplavah 484 stanovanjskih objektov neprimernih za bivanje, 34 je povsem porušenih, 649 ljudi je razseljenih. Po za zdaj še zelo okvirnih ocenah je ujma prizadela med 10.000 in 15.000 ljudi, številke o materialni škodi pa se gibljejo med tremi in petimi milijardami evrov.

Do 28. avgusta lahko vsi oškodovani oddajo vloge za prvo pomoč, ki, kot je poudaril Mesec, ni povračilo škode, ampak denar, da se lahko v tej stiski vračajo v normalno življenje, z nakupom, na primer, ozimnice, hladilnika ... Vlada je po pet milijonov evrov dodelila Rdečemu križu in Slovenski karitas, s čimer bo, upajo, omogočila učinkovito in hitro oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami za tiste, ki so bili najbolj prizadeti v poplavah od 3. do 5. avgusta.

Ta humanitarna pomoč, zagotavljajo, predstavlja prvi korak k takojšnjemu lajšanju bremena. Višina pomoči bo odvisna od škode, ki je nastala na stanovanjskih objektih, v katerih ljudje dejansko živijo, in bo izplačana v treh stopnjah, ne glede na siceršnji socialnoekonomski status posameznika ali družine. Za stopnjo 1, ki pomeni trajno uničena bivališča, ki so praktično neobnovljiva, zato je potrebno nadomestno bivališče, bo višina pomoči 3000 evrov. V primeru poplavljenih stanovanjskih etaž bo znašala 1500 evrov, za poplavljene kletne prostore pa 500 evrov. Prosilci morajo vlogo oddati osebno ali po pošti na lokalna Rdeči križ ali Karitas ali občino, kjer so utrpeli škodo.

Humanitarna pomoč se ne izključuje s finančno

»Najbolj pomembno se mi zdi, da smo se dogovorili in da nam je vsem razumljivo, da se pomoč, ki jo že delimo humanitarne organizacije, tako v materialni kot finančni obliki, ne izključuje s finančno pomočjo, ki jo bodo ljudje dobili v svežnju hitre pomoči pri Karitasu in Rdečem križu,« je komentirala Breda Krašna.

Tej prvi fazi, v kateri je vlada po besedah Luke Mesca humanitarne organizacije pozvala, naj sredstva razdelijo čim prej, bo sledila druga, ki jo bo izvršilna oblast opredelila s predvidoma še ta teden sprejetim interventnim zakonom. V njem bo določila, da bodo prizadeti v poplavah upravičeni do sedemkratnika izredne socialne pomoči oziroma sedemkratnika minimalnih življenjskih stroškov, kar konkretno pomeni 3255 evrov za samsko osebo ali, na primer, 11.473 evrov za štiričlansko družino dveh staršev in dveh mladoletnih otrok. Ta denar bo vlada izplačevala prek centrov za socialno delo.

Ključen je pravočasen popis tega, kdo je brez strehe nad glavo

Pri tretji fazi pa bo šlo za, kot se je izrazil minister za delo, resna povračila škode. V mesecu ali dveh namerava vlada pripraviti novi sanacijski zakon, višina zneskov pa bo odvisno predvsem od tega, koliko jim bo uspelo zbrati v skladu za obnovo SOS. V tem srednjeročnem sanacijskem obdobju bodo na mizi tudi ukrepi, kako sistem narediti bolj odporen, da bomo bolje pripravljeni na prihodnje krize, ki bodo zelo verjetno sledile.

Pomoč tudi za neurja

Prav tako do 28. avgusta lahko za pomoč zaprosijo vsi, ki so jim med 12. julijem in 2. avgustom škodo na stanovanjskih objektih povzročili neurja, nalivi, veter, toča in hudourniki. Vlada je po 500 tisoč evrov za to dodelila Rdečemu križu in Karitas, sto tisoč pa Evangeličanski humanitarni organizaciji Podpornic.

Za povsem uničena stanovanja ali hiše je višina sredstev od 8000 do 15.000 evrov, za poškodovane strehe in stanovanjske prostore od 2000 do 8000 evrov, za sanacijo kleti, fasade, oken, vrat, infrastrukture od tisoč do 2000 evrov, v primeru delno odkritih streh, uničenih zalog hrane ali kurjave, poškodovanih sten in tal pa od 500 do tisoč evrov.