Izbruhnili so spopadi med vojsko in paravojaškimi enotami
Na ulicah sudanske prestolnice Kartum so danes izbruhnili ostri spopadi med vojsko in paravojaškimi enotami Sil za hitro podporo (RSF). Spopadi se odvijajo predvsem v okolici vojaških oporišč v Kartumu. Pri RSF trdijo, da so prevzeli nadzor nad predsedniško palačo in tremi letališči, vojska pa njihove trditve zanika.
Do izbruha nasilja je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP prišlo po tednih vse večjih napetosti med vojaškim voditeljem Abdelom Fatahom al Burhanom in poveljnikom paravojaških enot Mohamedom Hamdanom Dagalom zaradi načrtovane vključitve RSF v redno vojsko in prehoda na civilno vlado.
Vojska je za začetek spopadov obtožila RSF, saj naj bi ta napadla več vojaških oporišč v prestolnici in drugod po državi. Organizacija RSF pa je vojsko obtožila, da je začela spopade z napadom na njen sedež v Kartumu in obleganjem tam nameščenih enot RSF.
V spopadih naj bi po podatkih sudanskega zdravniškega sindikata umrli najmanj trije civilisti, več naj bi bilo tudi ranjenih.
Paravojaške enote naj bi se z vojsko spopadale tudi v bližini poslopja državne radiotelevizije, v napadih na letališče v Kartumu pa je bilo zadeto civilno letalo, pri čemer sta umrli vsaj dve osebi. Zaradi streljanja so številne letalske družbe že začele odpovedovati lete v Sudan.
Vojska je medtem sporočila, da je zaprla mostove čez reko Nil, ki povezujejo prestolnico z mesti Omburman in severnim Kartumom, ter cesto do predsedniške palače. Dodali so, da so njihove zračne sile uničile vsaj dve bazi paravojaških enot RSF.
Poveljnik RSF Mohamed Hamdan Dagalo pa je po navedbah BBC dejal, da se bodo njegove enote borile, dokler ne bodo zavzele vseh vojaških oporišč. RSF trdi tudi, da ima nadzor nad več ključnimi lokacijami, vključno s predsedniško palačo in mednarodnim letališčem v Kartumu, kar je vojska zanikala.
Na nasilje v Sudanu se je med prvimi odzval ameriški državni sekretar Anthony Blinken, ki je izrazil zaskrbljenost nad spopadi in opozoril, da bi lahko za nasiljem stale skupine, ki si želijo zavreti oblikovanje civilne vlade. Dodal je tudi, da se morajo spopadi nemudoma prenehati.
Nasilje sta med drugimi obsodila tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in posebni predstavnik ZN v Sudanu Volker Pertes.
Zaskrbljenost nad stopnjevanjem nasilja so izrazili v ruskem veleposlaništvu v Kartumu, vsem ruskim državljanom v Sudanu pa so svetovali, naj ne zapuščajo svojih domov. Podobno opozorilo je izdalo tudi britansko veleposlaništvo.
Sile RSF so bile ustanovljene leta 2013 in so nastale iz milice džandžavid, ki jo je nekdanji predsednik Omar al Bašir pred desetletjem v zahodni regiji Darfur uporabljal za napade na nearabske etnične manjšine, pri čemer je zagrešila vrsto vojnih zločinov.
Sudanu je Bašir do leta 2019 s trdo roko vladal več desetletij, nato pa so ga odnesli množični protesti. Sledil je dogovor o delitvi oblasti med vojsko in civilno vlado.
Državo sta tako vodila general Abdel Fatah al Burhan na čelu t.i. suverenega sveta in civilni premier Abdulah Hamdok, ki ga je Burhan leta 2021 odstavil, kasneje pa mu je dovolil vrnitev na premierski položaj. Hamdok je sicer lani v začetku leta zaradi protestov odstopil.
V zadnjih mesecih je vodja RSF dejal, da je bil državni udar zoper tranzicijsko vlado leta 2021 napaka, ki ni prinesla sprememb v Sudanu in je le oživila ostanke Baširjevega režima. General al Burhan, ki je napredoval v času Baširjeve tridesetletne vladavine in je trenutno de facto voditelj države, pa trdi, da je bil državni udar zoper Hamdokovo vlado nujen.
