V nadaljevanju preberite: 

Avtor je za Delo poudaril, da je pesniški jezik, način, na katerega ubesedujemo svet, zanj osrednjega pomena; tudi zato ga razvija »zelo načrtno, prvenstveno ob zavestnem branju – neliterarnih besedil v enaki meri kot literarnih –, pri čemer me navdušujejo besedila najrazličnejših tipov, žanrov, zgodovinskih obdobij, besedila, ki so pisana v različnih jezikih, jezikovnih registrih, stadijih v razvoju jezika, ki jih zaznamuje različna stopnja ohranjenosti, prisotnost napak, nedoslednosti. Nenazadnje pa – kar mi je enako pomembno kot branje – tudi ob poslušanju in v pogovorih z ljudmi z vseh vetrov«.