V dnevni sobi gostitelja se spoštljivo vedemo
Najbolj pogosto vprašanje turistov, ki se pripravljajo na izlet v Benetke, je zadnja leta isto: ali je treba plačati vstopnino. Beneški mestni svet je namreč že večkrat potrdil uvedbo vstopnine, potem pa čez čas napovedal preložitev. Kdaj bodo torej Benetke uvedle plačilo za vstop v mesto, še zdaj ni čisto jasno, je pa razumljivo, da je vzrok čezmerni turizem. Množic, ki se valijo po ozkih mestnih uličicah, mesto preprosto ne prenese. Kako se v Sloveniji spopadamo s turistično gnečo, kolonami avtomobilov, zaparkiranimi travniki ob jezerih in alpskih dolinah?
Marsikje po Sloveniji gostov ne manjka že od prejšnjega poletja, na Gorenjskem in v Posočju pa pred novo sezono ponavljajo, da naj jih gostje obiščejo z javnim prevozom in naj ta občutljiva naravna okolja razumejo kot dnevno sobo gostitelja, pri katerem se primerno in spoštljivo vedejo v skladu z njegovimi pričakovanji.
Na jutrišnji svetovni dan voda bodo odprla vrata Tolminska korita, tudi s Festivalom soške postrvi, ki bo v Tolminu in Kobaridu trajal do svetovnega dneva Zemlje, 22. aprila. S tem se v dolini Soče začenja uvod v novo sezono. Glede na število do zdaj prejetih rezervacij sklepajo, da bo obisk velik.
»Tisti, ki nameravajo priti julija in avgusta, naj pohitijo z rezervacijami, počasi pa se bodo zapolnili tudi termini za aktivnosti. A pri nas je v zadnjih letih zelo lepo tudi septembra, zato goste spodbujamo k obisku v manj obremenjenih terminih,« je povedala Andreja Jurkovič, pristojna za trženje. Edina pomanjkljivost jeseni je morda nižji vodostaj, v spomladanskih mesecih, maja in junija, ki sta najprimernejša za kajakaštvo in rafting, pa je zaradi bujnega rastja ob reki mogoče Sočo doživeti povsem drugače.
Med letošnjimi novostmi bo uvedba omejitve obiska Tolminskih korit, vstopnice se bo dalo kupiti na spletu, naenkrat pa bo na tej kilometer in pol dolgi poti lahko do dvesto obiskovalcev. Z začetkom počitnic in do začetka septembra bo vnovič zaprta cesta do Javorce, kamor bo iz Tolmina vozil avtobus, kar se je pokazalo kot dobra praksa, poudari sogovornica.
Do začetka sezone upajo, da bo krožni daljinski poti Julijana Trail pridružila še pot v Breginjski kot, obiskovalce, ki jih je polno tudi ob reki Nadiži, pa bi preusmerili na okoliške pohodniške poti in s tem razbremenili obrečno okolje. »Kot vselej opozarjamo na spoštovanje biodiverzitete, da se obiskovalci ne kopajo po slapovih, ki so naravna vrednota, in ne kampirajo na črno, kar največkrat kršijo slabo poučeni tujci,« je še dodala.
Parkiranje in kampiranje na črno
Tudi v Bohinju letos pričakujejo dobro sezono. Še naprej se trudijo z umikanjem prometa iz jezerske sklede, zdaj so pred sprejetjem akcijskega načrta, s katerim naj bi v naslednjih letih na objezerskem območju zmanjšali število parkirnih mest za okoli 600, je povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.
Še letos naj bi ukinili travnato parkirišče pri Veglju, obiskovalci pa naj bi vozila pogosteje puščali na parkiriščih pri Kobli oziroma v Bohinjski Bistrici. Zelo veliko parkirišče bodo uredili pet kilometrov od Bohinjske Bistrice, v Nomenju, le streljaj od železniške in avtobusne postaje.
»Parkirišča v Bohinju naj bi bila tako povečini namenjena domačinom in gostom, ki bivajo v tamkajšnjih namestitvah, dnevni gostje naj pridejo z javnim prevozom. Od konca junija naj bi na območju Julijskih Alp delovala aplikacija za avtobusne povezave, tudi sezonske lokalne linije, na kateri bodo ljudje lahko dobili podatke v realnem času, podobno kot pri Ljubljanskem potniškem prometu. Tudi na spletni strani promet.bohinj.si je mogoče dobiti dovolj natančne informacije o prostih parkirnih mestih na območju Bohinja,« je opomnil sogovornik.
Tudi letos bodo sankcionirali neprimerno obnašanje oziroma uporabo večjih kopalnih pripomočkov, glasno glasbo na obrežju jezera, zadrževanje v kopalkah pri cerkvi sv. Janeza in kolesarjenje na severnem bregu jezera, kar so uvedli predlani. Po besedah sogovornika je sicer opaziti manj ljudi v kopalkah v Stari Fužini, a se zavedajo, da bo za spremembo odnosa do prostora tega visokogorskega jezera še treba zavihati rokave. Največ kazni izrečejo za nepravilno parkiranje in kampiranje na črno.
Pred velikonočnimi prazniki na Bledu sicer vlada zatišje, letos pa pričakujejo še več gostov kot lani. »Gotovo bomo presegli milijon nočitev, kar je za občino z manj kot osem tisoč prebivalci zelo veliko. Še posebej, če želimo ohraniti našo kulturno in naravno dediščino,« je poudarila Romana Purkart iz Turizma Bled.
Že nekaj let so obiskovalcem v pomoč domačini v paru, kakšna dvajseterica študentov in mlajših upokojencev v majicah z napisom Ask me, I'm local (Vprašaj me, sem domačin). Obiskovalcem pomagajo z informacijami ter jih opozarjajo na kršitve, med drugim, da piknik ob jezeru ali kopanje na neoznačenih mestih ni dovoljeno.
Čeprav infrastruktura zaostaja za turističnim razvojem, potrebami in številom obiskovalcev, pa bo že začeta gradnja južne razbremenilne ceste, ki naj bi Bled odrešila tranzitnega prometa proti Bohinju in zaporo jezerske sklede za motorni promet, letošnje poletje še dodatno podaljšala kolone, promet bo potekal po dveh zoženih pasovih. Zato obiskovalce vabijo k uporabi javnega prevoza, ki bo vnovič brezplačen na Pokljuko, na tej liniji pa je Bled povezan tudi z Bohinjem.
Podražitev ob morju ne bo
Po pestri zimski sezoni predvsem s športnimi tekmovanji v Kranjski Gori tudi za poletno sezono napovedujejo vrsto različnih prireditev, glede na lansko dobro obiskanost tudi letos pričakujejo, da bo podobno na prireditvah Spartan Race, Redbull Goni Pony, Karavana okusov in Julian Alps Trail Run, je povzela Katja Hartman iz Turizma Kranjska Gora.
Med Ratečami, Planico in Mojstrano bo poleti ponovno krožno vozil turistični avtobus in se ustavljal na najzanimivejših turističnih točkah, prav tako bo brezplačna avtobusna povezava med Mojstrano in dolino Vrata, s katero poskušajo zmanjšati preobremenjenost doline in povečati pretočnost prometa. Lansko sezono je z asfaltiranjem ceste v dolino Vrat nastajal še večji kaos kot prej, saj je bilo prometa še neprimerno več, stalnica pa so bili prometni zamaški.
»Upamo na dokončno ureditev režimov v dolino Vrata in čez prelaz Vršič, ki je v vrhuncu poletne sezone prometno prav tako precej obremenjen,« je povedala Hartmanova. Že lani pa je Kranjska Gora z restavracijo Milka v Jasni, ki je pridobila Michelinovo zvezdico, razširila gastronomsko ponudbo.
V piranski občini za poletje ne načrtujejo podražitev za obiskovalce. »Tako cene parkiranja na javnih parkiriščih kot za najem senčnikov in ležalnikov na plaži ostajajo enake lanskim,« je povedala Jana Pines z Okolja Piran. Za parkiranje je treba, denimo, v središču Portoroža odšteti 1,5 evra na uro, v ožjem območju Pirana pa v poletnem času pet evrov na uro. Ležalnik s senčnikom na osrednji portoroški plaži stane 14 evrov na dan.
»Tudi vozni red, število avtobusov in električnih vozil Dostavko bodo nespremenjeni,« je zagotovila. Prav tako se na plaži Hotela Kempinski Palace Portorož obetajo enake cene kot lani. Po besedah Petre Zierer, predstavnice hotela, bo za ležalnik s senčnikom treba plačati 45 evrov na dan – v ceno pa so vključeni brisača, pol litra vode, bon za tortico in kavo v hotelski kavarni ter 15-odstotni popust na masaže in tretmaje v spa centru.
Spreminjanje starih navad
Iz Javnega zavoda Triglavski narodni park, ki vse dejavnosti, povezane z obiskovanjem parka, pripravlja v tesnem sodelovanju z vsemi lokalnimi skupnostmi, tudi za letos napovedujejo, da bodo spodbujali obiskovalce k spreminjanju navad, in sicer, da naj javni prevoz in okolju prijazne mobilnosti (kolo, pešačenje …) postanejo vodilni način obiskovanja edinega narodnega parka v Sloveniji, ki sega na območje osmih občin: Bovec, Bohinj, Kranjska Gora, Bled, Tolmin, Kobarid, Gorje in Jesenice
Tako bodo ponovno sofinancirali javne prevoze na širšem Biosfernem območju Julijske Alpe. Podrobnosti o številu linij še niso znane, za zdaj so med predvidenimi relacije Bled–Pokljuka, Bohinj–Pokljuka, Mojstrana– Vrata.
»V Biosfernem območju Julijske Alpe je namreč sicer že nekaj let zapored v poletni sezoni vzpostavljen poseben sistem javnega potniškega prometa, ki deluje vzporedno z državnim javnim potniškim prometom.
Tako je lansko poletno sezono na tem območju delovalo 30 dodatnih linij javnih prevozov, prevozi so za uporabnike večinoma brezplačni, za kar so TNP, lokalne skupnosti, turistične in druge organizacije namenili skoraj 610.000 evrov, prav tako v enem letu pa je bilo s temi prevozi prepeljanih več kot 125 tisoč potnikov,« pojasnjuje Petra Mlakar iz TNP.
Kot se zdi, se nova turistična retorika vedno bolj osredotoča na »usmerjanje obiskovalcev«, od najbolj obremenjenih točk parka k tistim, ki beležijo manj obiska. Tako je tudi v Triglavskem narodnem parku, kjer so tradicionalno najbolj obljudeni okolica Bohinjskega jezera, planina Blato, dolina Soče, Trenta, Tolminska korita, dolina Vrata, Pokljuka, Vršič ... T. J.
