V Sloveniji bi morali zaposliti tisoč zdravnikov

Po številu zdravnikov smo pod povprečjem EU in tako bo še nekaj časa. Na razpisu specializacij ostaja nezapolnjenih 60 mest, od tega 41 za družinsko medicino.
Fotografija: Po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Bojane Beović je zaželeno, da bodoči delodajalci že med študenti iščejo mlade kolege, ki bi se bili kasneje pripravljeni pridružiti njihovim timom. Foto Leon Vidic
Odpri galerijo
Po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Bojane Beović je zaželeno, da bodoči delodajalci že med študenti iščejo mlade kolege, ki bi se bili kasneje pripravljeni pridružiti njihovim timom. Foto Leon Vidic

Na jesenskem razpisu zdravniških specializacij, ki ima 126 razpisanih mest manj, kot jih je imel spomladanski, se še vedno nadaljuje trend nezanimanja za družinsko medicino pa tudi za druge zahtevnejše specializacije.

Na razpisu, ki je bil objavljen spomladi, je za specializacijo iz družinske medicine ostalo 54 prostih mest, po zdaj aktualnem jesenskem razpisu pa je za to vejo medicine na voljo še 41 mest: razpisanih je bilo 53!

Glede na trenutno stanje prijav so za mlade zdravnike poleg družinske medicine še vedno precej neprivlačne specializacije iz internistične onkologije, infektologije, otroške nevrologije, patologije, preveč zanimanja pa je za radiologijo, dermatologijo in oftalmologijo.

Družinska medicina ostaja kronično nezasedena, je komentirala Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. »Določen premik se je zgodil, ko se je leta 2017 začelo razpisovati večje število specializacij, kar je omogočilo, da so se kolegi razporedili po številnih drugih specializacijah,« je enega od vzrokov za manjše zanimanje za družinsko medicino opisala Beovićeva. Pomembno se ji zdi, da država s številom mest za specializacije pokrije tisto, kar je takrat na voljo, torej generacijo diplomantov medicinske fakultete. V zadnjem obdobju je namreč razpisanih mest bistveno več, kot je diplomantov obeh domačih medicinskih fakultet.

Po besedah Beovićeve je zaželeno, da bodoči delodajalci že med študenti iščejo mlade kolege, ki bi se bili pripravljeni pridružiti njihovim timom, da jih že poznajo in ob razpisu specializacij povabijo h kandidaturi. »Posebej se k temu pozivajo tiste ustanove, ki imajo težave s kadri, da se povežejo z mladimi zdravniki in jim ponudijo dobro delovno okolje.«

Država bi morala ukrepati

Predsednica zbornice je opozorila še, da se veliko govori o pomanjkanju družinskih zdravnikov, »vendar so težave tudi pri specializacijah drugih strok, predvsem takih, ki delajo z bolniki, ki nujno potrebujejo zdravljenje, torej imajo življenjsko ogrožajoča stanja«.

Bojana Beović se spominja, da je bilo še pred nekaj leti veliko zanimanje za specializacijo iz infektologije, ki jo je opravila sama. Število kandidatov je presegalo število razpisanih mest, zato so imeli izbirne postopke: »Danes pa ostajajo mesta prazna, ker gre za delovno intenzivno, intelektualno naporno specializacijo, ki zahteva ogromno študija. Poleg tega je infektologija javnozdravstvena specialnost in to je med mladimi ljudmi trenutno manj zanimivo. Zato bi morala država nekaj narediti, da bi ta delovna mesta postala zanimivejša, na primer ponuditi boljše delovne razmere.«

Če je na posamezno razpisano specializacijo prijavljenih več kandidatov, kot je razpisanih mest, zbornica med njimi opravi izbirni postopek. Uspešnejši je tisti kandidat, ki ima boljšo povprečno oceno na podiplomskem študiju, točkujejo se še dosežki, mnenja mentorjev ter priporočila, šteje pa tudi mnenje izbirne komisije na podlagi osebnega pogovora s kandidatom. Če za eno specializacijo kandidira več kandidatov, ki dosežejo enako število točk, zbornica odloča na podlagi povprečne ocene na dodiplomskem študiju. Neizbrani kandidati lahko kandidirajo za mesta, ki še niso zasedena.

Iz jesenskega razpisa je trenutno v izbirnih postopkih udeleženih 95 kandidatov za zasedbo mest za opravljanje specializacij v javni mreži in 19 kandidatov za zasedbo specializacij z znanim plačnikom.

Trenutni razpis ostaja odprt do popolnitve prostih mest, vendar največ do 30 dni pred objavo novega.

Podpovprečni po številu zdravnikov

Slovenija ima 3,3 zdravnika na 1000 prebivalcev. Po oceni evropske komisije bi morali takoj zaposliti 1000 zdravnikov, da bi dosegli povprečje EU (3,9 zdravnika na 1000 prebivalcev).

Pri 7032 aktivnih zdravnikih nam jih torej manjka približno 14 odstotkov, da bi dosegli želeno povprečje, kažejo izračuni na zbornici. Ob tem se je treba zavedati, da veliko naših zdravnikov zanima odhod v tujino: po anketi zbornice jih o tem razmišlja 24 odstotkov. Ta možnost je najbolj sprejemljiva prav za specializante ter skupino zdravnikov pripravnikov, sobnih zdravnikov in sekundarijev.

Preberite še:

Komentarji: