Vnovič potrjen zakon proti ukrepom Janševe vlade
DZ je po vloženem vetu DS na zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike, ki ga je pripravil Inštitut 8. marec, danes zakon vnovič potrdil. Za je bilo 49 poslancev, proti pa 24. Za vnovično potrditev bi bilo dovolj 46 glasov.
Inštitut 8. marec želi z zakonom za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države v prejšnje stanje vrniti 11 zakonov, ki so bili spremenjeni v času vlade Janeza Janše. Med ureditvami, ki jih vračajo v preteklo stanje, so tiste na področju svetov izobraževalnih zavodov, kadrovanja v policiji in izključevanja nevladnih okoljevarstvenih organizacij iz postopkov obravnave okoljske problematike.
DS, ki je veto na zakon vložil v sredo, meni, da bi bilo bolje novelirati vsak zakon posebej. To bi po njihovi oceni pomembno prispevalo k pravni varnosti. V DS so kritični predvsem do sprememb zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb, o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, o orožju ter o prevozih v cestnem prometu.
Po mnenju Inštituta 8. marec pa je izbrani pristop k obravnavi zakona upravičen, saj je po njihovih pojasnilih vsem vključenim zakonom skupno to, da so bile spremembe v času Janševe vlade sprejete »na nedemokratičen način, po hitrih postopkih, skrito pred očmi javnosti, pri odločanju pa niso upoštevali mnenja stroke«.
Vlada je sprejela pozitivno mnenje k zakonu. Po njenem mnenju ukrepi zakona sledijo zagotavljanju in uresničevanju temeljnih ustavnih načel, kot sta delovanje in ohranjanje pravne države, je povedal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Branko Lobnikar.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SD izpostavili, da je pot, ki jo je izbral inštitut, edina, ki omogoča, da se stanje vrne na izhodišče. Zakon odpravlja rokohitrske posege prejšnje vladne koalicije, ki je v sistemske zakone po hitrem postopku brez usklajevanja z deležniki dodajala spremembe. Te so krepile avtoritarnost oblasti in omogočale podrejanje družbenih podsistemov vladajočim in predstavnikom kapitala, so navedli.
Prejšnja vlada je po mnenju Levice naredila kup napak. Med tistimi, ki najbolj bijejo v oči, je politizacija svetov zavodov šol in vrtcev. Tako bi imela lokalna politika po njihovih besedah neposreden vpliv na delovanje osnovnih šol in vrtcev.
Odpravljene bodo določbe, nad katerimi so bili tako v strokovni kot laični javnosti ogorčeni, pa so povedali v Svobodi. Zakon ima po njihovi oceni dobre rešitve, ki pomenijo korak k vrnitvi demokratičnih standardov. Če pa se bo izkazalo, da so potrebne spremembe, bodo možnosti za nadaljnje ukrepanje preučili skupaj s stroko, so napovedali.
V SDS so medtem dejali, da prakse, po kateri bi z enim zakonom odpravljali zakonske rešitve iz prejšnjih mandatov, do zdaj ni bilo. Na Nacionalnem preiskovalnem uradu, kjer niso izvedli do konca niti ene omembe vredne akcije, bo spet vse tako kot prej, o razpisih na ministrstvu za kulturo pa bodo odločali tisti, ki bodo sredstva dobili, so omenili.
Potrjena tudi novela zakona o RTVS
DZ je na današnji izredni seji ob vnovičnem odločanju o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), na katero je DS v sredo vložil odložilni veto, novelo potrdil. Za novelo je glasovalo 50 poslancev, proti pa 24. Za vnovično potrditev novele je bilo treba sicer zbrati vsaj 46 glasov.
Predlog za odločanje o odložilnem vetu na vladno novelo zakona o RTVS je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Matjažem Gamsom. Med drugim jih moti hitrost pri menjavi organov odločanja v zavodu. Tem namreč mandat po zakonu preneha veljati z dnem uveljavitve novele, medtem ko se novouvedeni svet RTVS konstituira najpozneje v roku 60 dni. To po mnenju DS predstavlja nerazumno kratek čas.
Po navedbah vlade pa je namen novele spremeniti zdajšnji način upravljanja in vodenja zavoda tako, da se strankarska politika umakne iz njega, da se onemogoči politično podrejanje in vmešavanje v kadrovske in uredniške odločitve ter da se zavod vrne javnosti in zaposlenim, je dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Novela po navedbah ministrstva za kulturo povečuje vpliv zaposlenih in civilne družbe, krepi vlogo varuha pravic gledalcev in poslušalcev ter upošteva priporočila Evropske komisije o stanju pravne države na področju medijev.
Novela med drugim namesto zdajšnjega 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda uvaja enotni svet s 17 člani. Med njimi ne bo nobenega imenoval DZ, medtem ko jih po zdaj veljavnem zakonu imenuje 21, od tega 16 na predlog gledalcev in poslušalcev ter civilne družbe, pet članov pa na predlog političnih strank.
V predstavitvi stališč so v SDS in NSi ocenili, da je bil z nujnim postopkom obravnave zlorabljen poslovnik. Nenazadnje so kritični do tega, da v novem svetu zavoda ne bo predstavnika gledalcev in poslušalcev programov RTVS. Prav tako tudi DZ ne bo imel nobene vloge pri imenovanju članov sveta, so izpostavili v SDS. V NSi pa so poudarili, da se »v imenu depolitizacije izvaja popolna politizacija zavoda«.
V poslanskih skupinah koalicije so novelo pričakovano podprli. V SD so dejali, da je dovolj cenzure in vplivanja na uredniško in novinarsko avtonomijo. Javna RTVS po njihovih besedah ni niti naša niti vaša in ne sme biti nikoli več tarča politike. Čas je, da zaposleni in civilna družba dobijo odločilen glas pri njenem upravljanju, so pozvali.
V Levici so veto ocenili kot slepilni manever in provokacijo DS. Z novelo se zelo mudi, saj je novinarska svoboda na zavodu ogrožena, raven poklicnih standardov pa je padla, so izpostavili. Novela bo po njihovem pojasnilu zajezila nadaljnje uničevanje zavoda in zaščitila zaposlene.
V Svobodi pa so dejali, da je treba javno RTV zaščititi pred političnim plenjenjem. Kaj se dogaja na RTVS, po njihovem opozorilu jasno kaže tudi imenovanje direktorja vladnega urada za komuniciranje v mandatu vlade Janeza Janše Uroša Urbanije na položaj direktorja Televizije Slovenija.
