Številčenje dostavljalcev hrane na zahtevo MOL brez pravne podlage
Informacijska pooblaščenka je v inšpekcijskem postopku ugotovila, da so identifikacijske številke, ki so jih na zahtevo Mestne občine Ljubljana morali nositi dostavljalci hrane platform Wolt in Glovo, v nasprotju s predpisi o varstvu osebnih podatkov, danes poroča Dnevnik. Urad informacijske pooblaščenke bo vodil tudi prekrškovni postopek.
V podjetju Wolt so za Dnevnik poudarili, da odločitev informacijske pooblaščenke še ni pravnomočna. Oštevilčevanje dostavljalcev je bil namreč kompromis z Mestno občino Ljubljana, ki je oštevilčevanje zahtevala zaradi lažjega nadzora dostavljalcev, ki bi v mestnem središču naredili cestnoprometni prekršek. Občina je razmišljala tudi o prepovedi vožnje dostavljalcev v mestnem središču.
V MOL upajo na pritožbo
Na ljubljanski občini odločitev informacijske pooblaščenke obžalujejo in upajo, da se bosta platformi zoper izdano odločbo pritožili na upravno sodišče. Po njihovem mnenju je namreč ta ukrep povečal varnost vseh udeležencev v cestnem prometu.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je za Dnevnik sporočila, da morata platformi najprej izkazati, da za identifikacijo dostavljalcev ne obstajajo drugi realni in z vidika varstva osebnih podatkov manj invazivni ukrepi, kot je, denimo, nadzor policije ali mestnih redarjev. Ti imajo namreč zakonska pooblastila za ustavitev in identifikacijo morebitnih kršiteljev cestnoprometnih predpisov.
Poudarila je tudi, da je Slovenija edina država v EU, ki je uvedla oštevilčevanje voznikov za namen zagotavljanja spoštovanja cestnoprometnih predpisov dostavljalcev v največjem mestu. Identifikacijske številke na torbah so sicer podoben ukrep kot registrske številke na cestnih vozilih, a pooblaščenka opozarja, da je registracija avtomobila ali motorja urejena z zakonom.
Sindikat Mladi Plus, pod okriljem katerega deluje tudi Sindikat dostavljalcev, odločitev pooblaščenke pozdravlja, saj na spornost oštevilčevanja opozarja že od njegove uvedbe. Dostavljalci pa so za Dnevnik dejali, da so za postopek informacijske pooblaščenke izvedeli iz medijev, k umiku identifikacijskih številk pa so jih pozvali brez pojasnila.
Najvišja kazen za kršitev predpisov za varstvo osebnih podatkov za pravno osebo znaša 20 milijonov evrov oz. štiri odstotke letnega globalnega prometa kršitelja, je za Dnevnik pojasnila direktorica Info hiše in urednica spletnega portala GDPR Guru Bojana Pleterski.
Dodala je, da je višina kazni odvisna od vrste kršitve, na koliko posameznikov se ta nanaša in koliko časa je trajala. V Ljubljani so dostavljalci identifikacijske številke morali nositi od lanskega avgusta do letošnjega aprila, torej dobrih osem mesecev, ko so zaradi postopka informacijske pooblaščenke številke umaknili.
