Bivšemu pakistanskemu premieru Kanu še 14 let zapora

Nekdanjega vrhunskega igralca kriketa so včeraj obsodili na deset, danes pa še na štirinajst let zaporne kazni.
Fotografija: Sodišče je Kanu sprva odredilo pripor, nato njegovo aretacijo spoznalo za nezakonito, pred dvema dnevoma pa ga zaradi razkritja zaupnih dokumentov obsodilo na deset let zapora. FOTO: Aamir Qureshi/AFP
Odpri galerijo
Sodišče je Kanu sprva odredilo pripor, nato njegovo aretacijo spoznalo za nezakonito, pred dvema dnevoma pa ga zaradi razkritja zaupnih dokumentov obsodilo na deset let zapora. FOTO: Aamir Qureshi/AFP

Nekdanji pakistanski premier Imran Kan je bil dan po izreku desetletne zaporne kazni zaradi razkritja zaupnih dokumentov danes obsojen na dodatnih 14 let zapora. Oba z ženo Bušro Bibi so spoznali za kriva korupcijskih dejanj v povezavi s sprejemanjem daril v obdobju med letoma 2018 in 2022, ko je Kan vodil vlado.

Par, ki se je poročil le nekaj mesecev pred Kanovo izvolitvijo na položaj premiera, bo moral poleg zaporne kazni plačati tudi kazen v višini približno 5,3 milijona ameriških dolarjev. Kan vztraja, da so napadi nanj politično motivirani, za zdaj pa še ni jasno, ali bo lahko kazni prestajal sočasno.

Izkoristil predhodnikove škandale

Nekdaj eden izmed najboljših igralcev kriketa na svetu, ki je pakistansko reprezentanco leta 1992 kot kapetan popeljal do naslova svetovnih prvakov, je vstopil v politiko že sredi devetdesetih, a pravi politični razcvet je doživel šele dve desetletji pozneje, ko je kot voditelj stranke PTI (Pakistan Tehrik-i-Insaf) spretno izkoristil politične nestabilnosti v Pakistanu in postal najbolj priljubljen politik v domovini.

Pri tem so mu šli na roko korupcijski škandali njegovega predhodnika na premierskem stolčku Navaza Šarifa, voditelja Pakistanske muslimanske lige – N (PML-N). Panamski dokumenti so namreč razkrili, da so Šarif in njegovo ožje sorodstvo v karibskih davčnih oazah odprli številne bančne račune in kupili več nepremičnin v tujini. Šarifa so leta 2018 obsodili na deset let zapora zaradi spornega nakupa prestižnih stanovanj v Londonu

Kanova stranka je na parlamentarnih volitvah istega leta prepričljivo zmagala in si nato na koalicijskih pogovorih z manjšimi strankami zagotovila večino v parlamentu, uživala veliko podporo javnosti, a Kan kljub temu ni postal prvi pakistanski premier, ki bi mu uspelo odslužiti celoten mandat.

Kan je že tedaj govoril, da ga želijo s položaja odstaviti tuje sile, med drugim ZDA, ker ne želi slediti Zahodu v odnosih z Rusijo in Kitajsko. Aprila 2022 mu je pakistanski parlament pričakovano izglasoval nezaupnico, potem ko je ena od koalicijskih partneric napovedala, da bo njenih sedem poslancev glasovalo za opozicijo.

Šarifov povratek

Takoj zatem je Pakistan preplavil val protestov Kanovih podpornikov. Tedaj že bivši premier jih je pozval, naj se skupaj odpravijo v prestolnico Islamabad, in obljubil, da bo tam ostal, dokler nova vlada ne bo razpuščena in ne bo objavljen datum novih volitev. Kljub odmevnosti je njegov načrt naposled spodletel: protikorupcijska komisija je ugotovila, da si je protizakonito prilastil več dragih daril, ki so mu jih podarili predstavniki drugih držav, in da premoženja ni prijavil pristojnim organom, kot velevajo pakistanski zakoni. Sledili so petletna prepoved udeležbe na volitvah, poskus atentata, v katerem so Kana ustrelili v nogo, in nasilna aretacija.

Sodišče je Kanu sprva odredilo pripor, nato njegovo aretacijo spoznalo za nezakonito, pred dvema dnevoma pa ga zaradi razkritja zaupnih dokumentov obsodilo na deset let zapora. Za 71-letnika naj bi bili usodni diplomatski dokumenti, s katerimi je mahal na javnem zborovanju po njegovi odstavitvi leta 2022. Trdil je, da je dokument, imenovan »šifra«, dokaz, da je njegovo odstavitev orkestrirala močna pakistanska vojska, nekoč njegova velika podpornica, v sodelovanju z ZDA. Obe strani sta obtožbe zanikali.

Sodišče je obsodbo izreklo skoraj natanko dva meseca po tem, ko je pomilostilo Kanovega predhodnika Navaza Šarifa, ki se je oktobra lani vrnil v Pakistan iz izgnanstva. Še več, Šarifu je uspelo doseči, da je sodišče razveljavilo njegovo dosmrtno prepoved sodelovanja na volitvah, v teh dneh pa so ga gotovo razveselile tudi novice o dveh zapornih kaznih za njegovega nekdanjega tekmeca. Parlamentarne volitve v Pakistanu bodo na sporedu že to nedeljo, Šarif pa bo na njih lahko znova vodil Pakistansko muslimansko ligo.

Preberite še:

Komentarji: