Ob razdelitvi premoženja bo vsak član dobil okoli 70 evrov

Poslanci napovedali podporo preoblikovanju Vzajemne, a pričakujejo, da se bo zakon do končnega sprejetja še spremenil.
Fotografija: Zakon predvideva, da bo Vzajemna 1. januarja 2024 preoblikovana, premoženje pa bo razdeljeno med več kot 700.000 njenih članov in ZZZS. Foto Leon Vidic
Odpri galerijo
Zakon predvideva, da bo Vzajemna 1. januarja 2024 preoblikovana, premoženje pa bo razdeljeno med več kot 700.000 njenih članov in ZZZS. Foto Leon Vidic

Vse kaže, da se je razpoloženje v državnem zboru glede socialnih zavarovanj v času samostojnosti Slovenije bistveno spremenilo. Medtem ko so poslanci leta 2006 ostro nastopili proti privatizaciji Vzajemne zdravstvene zavarovalnice in njeno preoblikovanje v delniško družbo skoraj soglasno ustavili, bodo – sodeč po današnji razpravi in napovedih vodij poslanskih skupin – jutri vladni predlog zakona o preoblikovanju Vzajemne v prvem branju podprli.

Podpora privatizaciji

Razumljivo je, da je podporo vladnemu predlogu zakona napovedala vladajoča Svoboda, a podporo kapitalskemu preoblikovanju sta napovedali tudi stranki Levica in Socialni demokrati, ki se v javnosti načelno zavzemata za pravice deprivilegiranega malega človeka, za socialno varnost ljudi in proti kapitalskim dobičkom. Pri vzajemno organiziranih družbah se kapitalski dobički ne izplačujejo, ampak se mora denar vračati v osnovno dejavnost ali rezerve. V tem je – tako pravniška stroka – z vidika varovanja koristi ljudi prednost vzajemnih družb pred delniškimi.

Koristi ali škoda za zavarovance

Prav varovanje koristi zavarovancev, hkrati članov Vzajemne je predlagatelj zakona navedel kot bistveni cilj zakona. Gre za 70 evrov, kolikor naj bi znašalo premoženje vsakega člana. Razpravljali so predvsem o vprašanju, kako zavarovati premoženje Vzajemne pred prihodnjimi lastniki, saj obstaja bojazen, da bo preoblikovanje prineslo koncentracijo lastništva po modelu certifikatske privatizacije podjetij. »Še ena zavarovalnica bo šla v tuje roke,« je menila Vlasta Vizjak, predstavnica sindikata Vzajemne dan pred obravnavo v parlamentu.

Minister za finance Klemen Boštjančič je ob predstavitvi zakona dejal, da je preoblikovanje v delniško družbo edini način, da se lahko določi premoženjski delež vsakogar, medtem ko zagovorniki vzajemnih družb opozarjajo, da premoženje za člane vzajemnih družb ni bistveno, ampak je bistvena cenejša in boljša storitev.

Delniška družba s 1. januarjem

Kakorkoli, zakon predvideva, da bo Vzajemna 1. januarja 2024 preoblikovana, premoženje pa bo razdeljeno med nekaj več kot 700.000 njenih članov, ki imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je leta 1999 dal ustanovni kapital, zdaj naj bi dobil po prvih izračunih med 15 in 18 milijoni evrov. Vsi našteti bodo postali delničarji Vzajemne. Natančneje: približno tretjina članov, ki bodo upravičeni do manj kot 70 evrov, bo lahko prejelo denar, preostali dve tretjini članov, ki bosta upravičeni do več kot 70 evrov, pa bosta prejeli delnico. Če bodo hoteli svoj denar dobiti, bodo morali odpreti trgovalni račun na borzi in delnico prodati, pri čemer bodo zaradi stroškov trgovalnih postopkov predvidoma izgubili najmanj polovico njene vrednosti.

ZZZS ponovni solastnik

Nekateri menijo, da se bo vrednost delnic na borzi najprej znižala za okoli 90 odstotkov, kolikor se bo zmanjšala vrednost Vzajemne, ko ji odvzamejo dopolnilno zavarovanje. Največja vrednost zavarovalnice so podatki o zavarovancih, dobil jih bo prihodnji lastnik. Največji delničar bo ZZZS, ki bo svoje delnice lahko ravno tako odprodal. V Novi Sloveniji ocenjujejo nastop delnic Vzajemne na borzi kot privatizacijo zdravstva. V SD se s strukturo, v kateri bo lastnik ZZZS, ne strinjajo.

Kritike zakona

Anže Logar, poslanec SDS, je podvomil o kredibilnosti pripravljenega gradiva in tudi nasploh je bila ta poslanska skupina do zakona najbolj kritična. Spornost zakona vidi predvsem v prisilnem preoblikovanju, ki ga skupščina Vzajemne ne podpira, s tem pa država posega v ustavno varovano prosto gospodarsko pobudo. Poslanka Svobode Andreja Kert je menila, da je treba postopek za izplačilo denarja malim delničarjem spremeniti: zavarovancem naj se samodejno nakaže denar, delničarji pa naj postanejo samo tisti, ki izrazijo željo po tem. S tem bi preprečili, da bo velika večina denarja ostala na voljo prihodnjim lastnikom. Vse stranke so – kljub napovedani podpori zakonu – izrazile pričakovanje, da se bo pred dokončnim sprejetjem zakon še bistveno spremenil.

Preberite še:

Komentarji: