Do leta 2026 posodobitev poklicnega izobraževanja
Mladim je treba pomagati, da si razširijo obzorja o poklicih, in jim s tem omogočiti, da postanejo zmagovalci na kariernem področju, pravi Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje (CPI), osrednje razvojne nacionalne institucije, ki skrbi za razvoj kakovosti poklicno-strokovnega izobraževanja v Sloveniji. Letos so sedmič organizirali Slovenia Skills, tekmovanje mladih strokovnjakov v poklicnih spretnostih.
Za večino mladih ob koncu osnovne in tudi srednje šole, in prav tako njihovih staršev, je velik stres, ko se morajo odločiti za smer nadaljnjega šolanja. Če bi imeli več priložnosti, da spoznajo široko paleto poklicev, bi bila izbira marsikdaj lažja, na drugi strani pa bi se morali znebiti tudi predsodkov o tem, kdaj in v koliko etapah je treba pridobiti izobrazbo, poudarja Janez Damjan.
Na razglasitvi Delove podjetniške zvezde 2022 je bilo izobraževanje izpostavljeno kot izziv, s katerim se je v Sloveniji treba spoprijeti, tako z vidika načina prenosa znanj kot vsebine. Kako na to gledate vi?
Ko govorimo o izobraževanju, moramo razmišljati mnogo širše kot le o šolanju otrok in najstnikov, nujno je vseživljenjsko izobraževanje. Tisti, ki razmišlja, da bo najprej končal osnovno in srednjo šolo ter nato fakulteto, potem pa bo pripravljen za življenje in delo, bo verjetno zelo težko obdržal zaposlitev ali bil pri delu uspešen.
Ne glede na to, kaj in kje delamo, se moramo stalno izobraževati in usposabljati. In ko razmišljamo na tak način, prepad med trgom dela, gospodarstvom in šolskim svetom ni tako velik, kajti obstajajo številne oblike izobraževanja in usposabljanja za vse generacije.
Vlečejo zgledi ali bolj pomanjkanje kadrov?
Pomanjkanje ljudi na trgu dela pospešuje nekatere procese, in to na obeh straneh. Vsaj takšno pomanjkanje ljudi kot na trgu dela je v šolah. Veliko šol se ubada s premajhnim vpisom, še posebej v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Pozitivna plat tega je, da se te šole pogosto še bolj trudijo, so bolj odprte za nove metode izobraževanja, ko dijak ne le sedi in posluša učitelja, ampak aktivno sodeluje.
Kako se pri razvoju poklicno-strokovnega izobraževanja odzivate na spremembe, kot so digitalizacija, zeleni prehod, avtomatizacija?
CPI je na presečišču trga dela in izobraževanja. Razvijamo programe v strokovnem delu in pri tem sodelujemo z delodajalci. Naša usmeritev je, da podpiramo razvoj sodobnejših oblik poučevanja, izobražujemo in usposabljamo učitelje. Sledimo smernicam in trendom EU, ki strokovnemu izobraževanju namenja zelo veliko pozornost.
Izobraževanje moramo odpreti, prilagoditi, omogočiti, da se vanj lahko vsak vrača – to mora biti vrednota.
V okviru projekta modernizacije poklicnega in strokovnega izobraževanja bomo do leta 2026 prenovili skoraj polovico vseh programov in vanje vključili nove vsebine. Nekateri poklici so se tako spremenili, da samo prenova programa ne bo dovolj, potrebne bodo večje spremembe, drugačen način opredelitve poklicev. Razmišljamo tudi, kako strokovno izobraževanje prilagoditi dejstvu, da veliko mladih po poklicni maturi takoj nadaljuje izobraževanje na fakulteti.
Kaj vse poklicno izobraževanje omogoča posamezniku?
Ena izmed pozitivnih plati slovenskega izobraževalnega sistema je zelo dobra prehodnost. Če v najstniških letih kdo še ne ve, kako se odločiti, ali pa morda še nima interesa za študij, si ne zapre vrat. Hitro lahko pridobi poklic in ima možnost vstopa na trg dela, kasneje pa se lahko spet vrne v izobraževalni sistem.
Tradicionalne delitve na obdobje, ko je čas za šolanje, ter na obdobje, ko se zaposliš, ni več in tako je tudi prav. Znebiti se moramo miselnosti, da je začasna prekinitev šolanja nekaj slabega, in podpirati spremembe, ki bodo omogočile, da bo čim več mladih uspešno končalo šolanje in delalo na področju, na katerem so najboljši.
Za marsikoga je odločitev o izbiri poklicne poti pri 15 letih težka, zato se odloči za šolo, ki mu omogoča, da odločitev preloži.
Res je, zato je pomembna karierna orientacija že v osnovni šoli, da se mladim sploh predstavijo poklici, kajti če nekega poklica ne poznaš, se ne moreš odločiti zanj. Načinov za to je veliko. CPI jih predstavlja na dogodkih in sejmih, na spletni strani Moja izbira, zanimiv način je tekmovanje EuroSkills. Gre za tekmovanje mladih strokovnjakov v poklicnih spretnostih. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Letos smo tako na celjskem obrtnem sejmu MOS z že omenjeno finančno podporo EU iz Evropskega socialnega sklada in Republike Slovenije organizirali državno prvenstvo SloveniaSkills in mladim tako približali različne poklice ter jih spodbudili k razmišljanju o njih. Poklicno izobraževanje je dobra pot, da nekdo pride prej do poklica, ki mu bo omogočil uspeh in samozavest. Ni dobro, da nekdo hodi v šolo 15 let, potem pa mu na zadnjem koraku spodrsne in se počuti kot poraženec. Za marsikoga je boljša pot, da se šola postopoma in je etapni zmagovalec.
Zakaj je poklicno izobraževanje danes tako pomembno?
V Evropi in pri nas izrazito primanjkuje delovne sile in je zato tem bolj pomembno, da se nihče ne izgubi in da čim več ljudi dela na področjih, kjer so najboljši. Če se jih preveč odloča samo za določene programe in ravni šolanja, ne morejo biti vsi zaposljivi ali pa delajo na mnogo nižji ravni in čisto nekaj drugega. To ni dobro za posameznika in ne za družbo. Je pa seveda prav, da obstaja svobodna izbira.
Digitalizacija in tehnološki napredek tem poklicem prinašata tudi manj fizično napornega in umazanega dela, več je dela z računalnikom.
Da, zato se nam zdi pomembno, da mladi lahko poklice spoznajo in v živo vidijo, kako zelo so se spremenili. Na tekmovanju SloveniaSkills so dijaki delali s profesionalno opremo in v pravem delovnem okolju. Dogajanje na MOS smo popestrili še z ulico obrti, kjer so učenci lahko spoznali še druge poklice. CPI pa s pomočjo nacionalnih in evropskih programov podpira in sofinancira še druge načine promocije poklicno-strokovnega izobraževanja. Vse s ciljem, da se predsodki do poklicev, ki so pogosta ovira, stopijo.
Govorite tudi o odličnosti v teh poklicih. V kakšnem smislu?
Gre za mojstrstvo. Vemo, da mojster ne postaneš čez noč, v resnici je to pot, ki se nikoli ne konča, stalno se je treba truditi za odličnost. S tem pa pridejo ugled, notranje zadovoljstvo, če je posameznik dober in uspešen pri svojem delu, in ne nazadnje tudi plača.
Evropska komisija poklicno izobraževanje in strokovno usposabljanje prepoznava kot ključ do konkurenčnosti Evrope, socialne pravičnosti in odpornosti, v zadnjem obdobju tudi kot pot do okrevanja po pandemiji ter tranzicije v digitalno in zeleno gospodarstvo. Lahko to pojasnite?
Skozi evropske projekte se namenjajo tudi sredstva za programe, v CPI jih izvajamo kar nekaj, ki jih sofinancirata država Slovenija in Evropski socialni sklad. Zakaj? Poglejmo primer: brezogljično družbo nameravamo doseči tudi z večanjem deleža proizvodnje vetrne energije. A pri doseganju tega cilja je bolj kot denar težava, da ni ljudi, ki bi postavili vetrnice. Zelenega prehoda ne bomo mogli izvesti brez tehnično ustrezno usposobljenega kadra.
Obstaja cela vrsta evropskih iniciativ za promocijo teh poklicev, kako se vključuje Slovenija?
Te priložnosti izkoriščamo, bi jih pa lahko še veliko bolj. V tekmovanju EuroSkills smo udeleženi v enajstih poklicih, lahko bi bili v 40 ali več. Tekmovanja najprej potekajo na nacionalni ravni SloveniaSkills, zmagovalci v posameznem poklicu se udeležijo evropskega. Priložnost tega tekmovanja vidim na več ravneh. Neposredno, prek regionalnih in nacionalnih tekmovanj, ki jih lahko obišče veliko mladih. Na MOS jih je bilo skoraj 5000. Bi pa poudaril, da so to tudi dogodki za starše, ki imajo velik vpliv na odločitve otrok.
Iščemo še druge poti, da mladim širimo obzorja pri poklicih, predvsem pa moramo najti načine, da bomo dosegli vsakogar. Zato veliko pozornosti namenjamo vključevanju deprivilegiranih skupin in tistih, ki jim domače okolje ne more zagotoviti dovolj informacij.
