Boštjan Vuga: Zame ni kompliment, če želijo biti moj klon
Biro Sadar + Vuga se resda podpisuje pod ikonične objekte, ki spreminjajo videz urbanega sveta in na svojstveni način Slovenijo postavljajo na globalni zemljevid atraktivne arhitekturne ustvarjalnosti, kot na primer Gospodarska zbornica Slovenije, osrednji del Narodne galerije, stavba podjetja Arcadia Lightwear, ljubljanska stanovanjska kompleksa Kondominij Trnovski pristan in Gradaška, Center za nadzor zračnega prometa Brnik, Vitanje, Stožice ..., a je Boštjanu Vugi naziv zvezdniški arhitekt (star architecture) ne le popolnoma neprijeten, ampak tudi izkazuje nerazumevanje sodobnega koncepta arhitekture.
Kaj pomeni sodobni koncept in zakaj gre Boštjanu Vugi to na živce, prisluhnite v podkastu.
Arhitekt živi dlje, kot traja njegovo življenje
»Moja moč, moja supermoč izhaja iz ljubezni do arhitekture. Ko snujem nove ideje, sem najbolj miren in obenem najbolj poln idej,« je dejal v podkastu in obenem povedal, da je prišel čas, da opusti nenehno potovanje med obema mestoma na L; med Ljubljano in Londonom, kjer je bil zadnjih dvajset let priznani profesor.
Moja supermoč je arhitektura, pa naj zveni še tako klišejsko. Res je!
»Preprosto sem utrujen od poti in žal je prišel čas, ko sem rekel ne. Včasih se je za doseganje notranjega miru, ohranjanje zdravja in dobrega spanca, ki je ključen za vse nas, nujno čemu odreči,« je dejal Boštjan Vuga. Pri tem je omenil, da so ga vse tri vloge, tako vloga solastnika biroja kot predavatelja in predsednika sklada, navduševale in polnile z energijo. »Sploh so bili zame velik izziv študentje. Nikoli nisem spoštoval tistih, ki so želeli biti moj klon. V taki drži ni napredka. Cenim mlade, ki se učijo od starejših, a si kreativno utirajo svojstveno pot.«
Bojim se zaspati na lovorikah, a verjamem, da sem preradoveden in preživ, da bi sploh lahko.
Esmeralda bi lahko bila tudi v metaversu
Boštjana Vugo nove tehnologije vznemirjajo; najbolj si želi v prihodnosti ustvarjati objekte, ki se bodo spreminjali glede na zaznavanje razpoloženja in potreb človeka, ki bo vanje vstopil. Znanstvena fantastika? »Da in ne,« odgovarja Vuga in pove, da je še nekoč povsem nemogoče možno udejanjiti. Pa bi lahko ugodil prošnjo naročniku, ki bi gradil v metaversu?
»Nove tehnologije omogočajo, da lahko tak naročnik že obstoječe rešitve sam uvršča v metaverse in, denimo, postavi virtualno GZS v virtualno Esmeraldo, in to brez obvezne odobritve njenih ustvarjalcev.« In s tem se Boštjan Vuga dotakne vesolja še nerešenih pravnih vprašanj in varstva intelektualne lastnine ter avtorskih pravic.
V pravi užitek mi je bilo branje knjige Iva Andrića.
Nove arhitekture za nove čase
Kompleksni čas spreminja tudi vlogo arhitekture v družbi. Zdaj se ne pričakuje več, da z arhitekturo usmerjamo kapitalske tokove, ampak kot je v podkastu Supermoč dejal Boštjan Vuga, poskuša stare koncepte pretvoriti v nove. Pri tem pa je, kot je bilo videti tudi na letošnji izdaji Arhitekturnega bienala v Benetkah, v ospredju vse bolj vernakularna ali ljudska arhitektura.
Boštjanu Vugi je to všeč, saj se prijetno počuti v okolju, ki mu vzbuja lepe spomine, nostalgijo, umirjenost. Vse to je letos našel na Brionih, kjer je po njegovih besedah skoraj raj na Zemlji in kjer se dokazuje, kako lepo znata sodelovati narava in človek.
