Območje Mure, Drave in Donave prvo petdržavno biosferno območje sveta
Gre za 930.000 hektarov veliko območje s 700 kilometri rečnega toka v Avstriji, Sloveniji, na Hrvaškem in Madžarskem ter v Srbiji.
Odpri galerijo
Porečje Mure v Sloveniji. FOTO: Oste Bakal
Mednarodni koordinacijski svet Unescovega programa Človek in biosfera (UNESCO MAB-ICC) je na zasedanju v nigerijski Abuji območje Mure, Drave in Donave (TBR MDD) razglasil za prvo petdržavno biosferno območje na svetu, sporoča ministrstvo za okolje in prostor (Mop). To območje, ki se razteza od Avstrije prek Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije ter obsega 930.000 hektarov ob 700 kilometrih rečnega toka Mure, Drave in Donave, je s tem uradno postalo največje rečno biosferno območje v Evropi.
Unescov program Človek in biosfera (UNESCO MAB) letos praznuje pol stoletja delovanja. Trenutno je v več kot 129 državah 714 biosfernih območij, od tega jih je 21 čezmejnih. Biosferno območje Mura–Drava–Donava bo tudi prvo na svetu, ki ga bo skupaj upravljalo pet držav.
Območje TBR MDD je med največjimi ohranjenimi aluvialnimi kompleksi v Evropi, ki se razteza vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, Sloveniji, na Madžarskem, Hrvaškem in v Srbiji. Območje obsega več kot 700 kilometrov prosto tekočih rek z izjemno naravo in kulturno dediščino.
Čezmejno biosferno območja je bogato z redkimi habitati, kot so veliki poplavni gozdovi, rečne struge z naravnimi strmimi peščenimi in gramoznimi brežinami, stranski rečni rokavi in mrtvice ter zaledja s tradicionalno kulturno krajino. V njih živi največja populacija orlov belorepcev v Evropi, tam so gnezdišča številnih ogroženih vrst ptic, kot so breguljke, male čigre in črne štorklje, prav tako so tam bivališča bobrov in vider ter številnih redkih rib, kot je jeseter. Ta pokrajina je skupna priložnost za nadaljevanje trajnostnega in sonaravnega razvoja, ki bo skladen tudi z načeli ohranjanja narave in kulturne dediščine ter bo temeljil na aktivnem sodelovanju lokalnega prebivalstva.
Življenje skoraj milijona ljudi kot tudi obstoj številnih vrst sta vezana na ohranjenost Mure, Drave in Donave. V času izrazitih okoljskih sprememb, kot so podnebne spremembe in upadanje biotske raznovrstnosti, je to ohranjeno območje ključnega pomena pri varstvu pred poplavami in blaženju posledic podnebnih sprememb, za zagotavljanje pitne vode in rodovitne zemlje, vse bolj pa je prepoznano tudi kot območje rekreacije in oddiha ter gonilna sila trajnostnega razvoja.
Ključni del tega petdržavnega biosfernega območja je v Sloveniji biosferno območje reke Mure. Območje obsega največji ohranjeni kompleks habitatov poplavnih ravnic v Sloveniji, kjer je ob prepletanju naravnih dejavnikov s tisočletno prisotnostjo človeka nastala izjemna obrečna kulturna krajina. Zanjo je značilno prepletanje rečnih in obrečnih habitatov s kompleksi poplavnih gozdov ter značilne kmetijske kulturne krajine v zaledju, ki jo ponekod še tvorijo kompleksi mokrotnih travnikov, mozaičnih polj in vasi na robu poplavnih ravnic.
To območje predstavlja eno biotsko najbogatejših območij v Sloveniji z velikim številom prisotnih redkih, nacionalno in mednarodno ogroženih habitatnih tipov in prostoživečih rastlinskih ter živalskih vrst. Ohranjeni so posebni tipi zgodovinske kulturne krajine, kot so mokrotni travniki na območju Velike Polane ter na območju med Radenci in Veržejem. Ta območja ob pomembnih naravnih znamenitostih in biotski raznovrstnosti predstavljajo tudi izjemno kulturno dediščino. Tisočletna prisotnost človeka na tem območju je razlog za veliko število avtohtonih pasem domačih živali in sort gojenih kulturnih rastlin, ki prav tako prispevajo k biotski raznovrstnosti območja.
Potrditev TBR MDD je osnova, na kateri morajo države v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in preostalimi deležniki vzpostaviti učinkovito koordinacijo, celostno upravljanje in spremljanje izvajanja za dosego pomembnih okoljskih ciljev na lokalni ravni, v vsaki članici in v širši regiji ter nadaljevanje trajnostnega in sonaravnega razvoja širšega območja, ki je pomemben za doseganje ciljev, zastavljenih v strategijah EU, predvsem za ohranjanje biotske raznovrstnosti, upravljanje z vodami in podnebne spremembe. Uspešno izvajanje bo predstavljalo vzorčni primer petdržavnega sodelovanja tudi v svetovnem merilu.
Unescov program Človek in biosfera (UNESCO MAB) letos praznuje pol stoletja delovanja. Trenutno je v več kot 129 državah 714 biosfernih območij, od tega jih je 21 čezmejnih. Biosferno območje Mura–Drava–Donava bo tudi prvo na svetu, ki ga bo skupaj upravljalo pet držav.
Območje TBR MDD je med največjimi ohranjenimi aluvialnimi kompleksi v Evropi, ki se razteza vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, Sloveniji, na Madžarskem, Hrvaškem in v Srbiji. Območje obsega več kot 700 kilometrov prosto tekočih rek z izjemno naravo in kulturno dediščino.
Neprecenljivo naravno bogastvo
Čezmejno biosferno območja je bogato z redkimi habitati, kot so veliki poplavni gozdovi, rečne struge z naravnimi strmimi peščenimi in gramoznimi brežinami, stranski rečni rokavi in mrtvice ter zaledja s tradicionalno kulturno krajino. V njih živi največja populacija orlov belorepcev v Evropi, tam so gnezdišča številnih ogroženih vrst ptic, kot so breguljke, male čigre in črne štorklje, prav tako so tam bivališča bobrov in vider ter številnih redkih rib, kot je jeseter. Ta pokrajina je skupna priložnost za nadaljevanje trajnostnega in sonaravnega razvoja, ki bo skladen tudi z načeli ohranjanja narave in kulturne dediščine ter bo temeljil na aktivnem sodelovanju lokalnega prebivalstva.
Čigra. FOTO: Wikipedia Delo
Življenje skoraj milijona ljudi kot tudi obstoj številnih vrst sta vezana na ohranjenost Mure, Drave in Donave. V času izrazitih okoljskih sprememb, kot so podnebne spremembe in upadanje biotske raznovrstnosti, je to ohranjeno območje ključnega pomena pri varstvu pred poplavami in blaženju posledic podnebnih sprememb, za zagotavljanje pitne vode in rodovitne zemlje, vse bolj pa je prepoznano tudi kot območje rekreacije in oddiha ter gonilna sila trajnostnega razvoja.
Slovensko območje je pretežno ob Muri
Ključni del tega petdržavnega biosfernega območja je v Sloveniji biosferno območje reke Mure. Območje obsega največji ohranjeni kompleks habitatov poplavnih ravnic v Sloveniji, kjer je ob prepletanju naravnih dejavnikov s tisočletno prisotnostjo človeka nastala izjemna obrečna kulturna krajina. Zanjo je značilno prepletanje rečnih in obrečnih habitatov s kompleksi poplavnih gozdov ter značilne kmetijske kulturne krajine v zaledju, ki jo ponekod še tvorijo kompleksi mokrotnih travnikov, mozaičnih polj in vasi na robu poplavnih ravnic.
Bober v akciji. FOTO: Arhiv Zrsvn
To območje predstavlja eno biotsko najbogatejših območij v Sloveniji z velikim številom prisotnih redkih, nacionalno in mednarodno ogroženih habitatnih tipov in prostoživečih rastlinskih ter živalskih vrst. Ohranjeni so posebni tipi zgodovinske kulturne krajine, kot so mokrotni travniki na območju Velike Polane ter na območju med Radenci in Veržejem. Ta območja ob pomembnih naravnih znamenitostih in biotski raznovrstnosti predstavljajo tudi izjemno kulturno dediščino. Tisočletna prisotnost človeka na tem območju je razlog za veliko število avtohtonih pasem domačih živali in sort gojenih kulturnih rastlin, ki prav tako prispevajo k biotski raznovrstnosti območja.
Potrditev TBR MDD je osnova, na kateri morajo države v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in preostalimi deležniki vzpostaviti učinkovito koordinacijo, celostno upravljanje in spremljanje izvajanja za dosego pomembnih okoljskih ciljev na lokalni ravni, v vsaki članici in v širši regiji ter nadaljevanje trajnostnega in sonaravnega razvoja širšega območja, ki je pomemben za doseganje ciljev, zastavljenih v strategijah EU, predvsem za ohranjanje biotske raznovrstnosti, upravljanje z vodami in podnebne spremembe. Uspešno izvajanje bo predstavljalo vzorčni primer petdržavnega sodelovanja tudi v svetovnem merilu.
