Slovenija pred novimi presejalnimi programi
Slovenija je pripravljena, da ob obstoječih presejalnih programih Dora, Zora in Svit, to je za raka dojk, materničnega vratu in debelega črevesa ter danke, s katerimi dosega evropske kazalnike kakovosti, postopoma uvede še presejanje za pljučnega raka in raka prostate.
Tako se je ob 40. slovenskem tednu boja proti raku, ki ga pripravljata Zveza slovenskih društev za boj proti raku (v nadaljevanju zveza) in Onkološki inštitut Ljubljana (OI), poenotila stroka, ki je sodelovala tudi pri pripravi prenovljenih priporočil za presejalne programe, sprejetih decembra lani pri svetu Evropske unije.
Uvesti moramo vse ukrepe, ki zmanjšujejo rabo tobaka in so predpogoj za družbo brez njega. Mednje sodita tudi povišanje cen in manjša dostopnost.
Urška Ivanuš, Zveza slovenskih društev za boj proti raku
Priporočila poleg nadgradnje obstoječih programov, torej Dore, Zore in Svita, predvidevajo nadaljnje raziskovanje in postopno uvedbo novih programov za pljučnega raka, raka prostate ter v nekaterih državah in regijah tudi za raka želodca. Kot je v uvodu v jubilejni slovenski teden boja proti raku dejala doc. dr. Urška Ivanuš, predsednica zveze društev za boj proti raku, ima Slovenija »na voljo dovolj znanja in tehnologije, da bomo v prihodnje s presejanjem dovolj zgodaj odkrivali in zdravili dva nova raka, pljučnega in prostate, ki spadata med najpogostejše«.
Sloveniji je v preteklosti uspelo uvesti organizirane populacijske presejalne programe, na katere se ljudje zelo dobro odzivajo, cenjeni pa so tudi zunaj naših meja. Ministrstvo je leta 2020 na pobudo državnega programa obvladovanja raka (DPOR) imenovalo državno komisijo za presejalne programe. Lani so po podatkih zdravnice Sonje Tomšič, koordinatorice DPOR 2022–2026, imenovali pet strokovnih skupin za najpogostejše rake, kamor spadata tudi raka prostate in pljuč. »Ti dve skupini bosta del aktivnosti namenili pripravi predlogov za organiziranje novih presejalnih programov. Predvidevamo, da bo moralo preteči vsaj nekaj let pred začetkom izvajanja tako imenovanih pilotnih projektov na manjši skupini ljudi, saj je treba predloge umestiti v obstoječi zdravstveni sistem in jih zagotoviti vsem, ki so do njih upravičeni,« pravi Tomšičeva.
Neozdravljiv pljučni rak
Pljučni rak je v svetu in pri nas na prvem mestu po umrljivosti pri obeh spolih. Po podatkih registra raka v Sloveniji za pljučnim rakom vsako leto zboli okoli 1600 ljudi, umre pa jih več kot 1200. Največ možnosti za ozdravitev imajo bolniki v zgodnjih stadijih bolezni, vendar je takih le približno petina.
8.000
Slovencev na leto zboli za enim od petih najpogostejših rakov: kože, prostate, debelega črevesja, dojk in pljuč
Po navedbah doc. dr. Martine Vrankar, vodje strokovne skupine DPOR za pljučnega raka, želijo s pilotno raziskavo začeti v naslednjih dveh letih. Ker je pljučni rak v 80 do 90 odstotkih povezan s kajenjem, so ciljna skupina za presejanje kadilci, pri čemer bo vključitev programov za opuščanje kajenja v ta presejalni program nujna. Ali kot opozarja Ivanuševa: »Ni etično in tudi ne strokovno uvajati zgodnjega odkrivanja bolezni s presejanjem, če ne naredimo vsega, da bi preprečljivo bolezen preprečili. Zato je nujno, da glede na strokovna priporočila NIJZ v Sloveniji na sistemski ravni uvedemo vse ukrepe, ki dokazano zmanjšujejo rabo tobaka in so pogoj za družbo brez tobaka. Mednje sodita tudi povišanje cen in zmanjševanje dostopnosti do tobaka. Podpiramo tudi predlog sprememb zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki je v javni obravnavi.«
Pri moških najpogostejši rak prostate
Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v razvitem svetu in Sloveniji. V 2019 je bilo pri nas na novo odkritih več kot 1500 obolelih. Čeprav je petletno preživetje slovenskih bolnikov z rakom prostate več kot 95-odstotno, zaradi njega vsako leto umre kar 400 moških.
Med 6. in 12. marcem 40. slovenski teden boja proti raku.
Presejalni programi Dora, Zora, Svit zmanjšujejo umrljivost.
V prihodnje še programa za raka pljuč in prostate.
V Sloveniji trenutno poteka tako imenovano priložnostno, neorganizirano presejanje za raka prostate, ki pa moškim, kot ocenjuje stroka, bolj škodi kot koristi. Kot pojasnjuje Janka Čarman, vodja strokovne skupine DPOR za raka prostate, je ta bistveno drugačen od večine drugih rakov in večinoma zahteva le spremljanje. Nekateri raki prostate pa so lahko agresivni in potrebujejo zdravljenje. Eden od ciljev presejalnega programa bo zato poiskati moške z agresivnim rakom.
