Predlagani proračun 2023 s precej večjim primanjkljajem

Vlada sprejela proračunske dokumente za prihodnji dve leti, ki predvsem za 2023 predvidevajo znatno povečanje porabe in skoraj petmilijardno zadolževanje.
Fotografija: Proračuna 2023 in 2024 bosta tudi preizkus trdnosti vlade in koalicije. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Proračuna 2023 in 2024 bosta tudi preizkus trdnosti vlade in koalicije. FOTO: Jure Eržen/Delo

Vlada je sprejela predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti, ki s spremljajočimi proračunskimi dokumenti odhajata v obravnavo v državni zbor. »Na pripravo proračunov so vplivali dogajanje v Ukrajini, energetska kriza in postcovidno obdobje. Celotna Evropa se srečuje z nepredvidljivim poglabljanjem energetske krize in Slovenija pri tem ni izjema, naša naloga pa je, da zagotovimo blaginjo državljanov ter sprejmemo ustrezne ukrepe za okrevanje gospodarstva,« je ob tem razložil minister za finance Klemen Boštjančič.

»Osredotočenost ekonomskih in proračunskih politik se bo v prihodnjih dveh letih prepletala z ukrepi za blažitev draginje ter izvajanjem strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti z investicijami na ključnih področjih,« je še napovedal minister.

Proračunske prioritete so po njegovih besedah zdravstvo, zelene politike in trajnostni razvoj, v ospredju pa bodo projekti, podprti z evropskimi sredstvi. Vlada bo pri tem upoštevala tudi stališče evropske komisije, ki za leto 2023 zaradi izjemnih okoliščin še omogoča začasen odstop od fiskalnih pravil.

S predlaganimi spremembami proračuna 2023 se bo proračunska poraba v primerjavi z že sprejetim proračunom 2023 povečala za kar 25 odstotkov, na 16,7 milijarde evrov. Na drugi strani naj bi se proračunski prilivi prihodnje leto povečali za 13 odstotkov, na slabih 13,4 milijarde evrov. Primanjkljaj državnega proračuna naj bi tako prihodnje leto dosegel približno 3,3 milijarde evrov oziroma 5,3 odstotka BDP, kar je dvakrat več kot v že sprejetem proračunu.

Vlada je v zakonu o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti sprejela tudi predlog 667 evrov povprečnine, kar je 22 evrov več kot prej. Višja bodo tudi razvojna sredstva, ki jih občine prejemajo iz državnega proračuna. Letni dodatek za upokojence, ki prejemajo pokojnino do 600 evrov, bo znašal 455 evrov, za tiste s pokojnino nad 1120 evrov pa 145 evrov. Upokojenci s pokojnino od 600 do 1120 evrov bodo prejeli dodatek, izračunan po posebni formuli, je povedal Boštjančič.

Večina ministrstev dobi (precej) več

V primerjavi z že sprejetim proračunom 2023 bo največ dodatnih sredstev pridobilo ministrstvo za finance, ki ima na skrbi tudi proračunsko rezervo in plačilo obresti. Njegova poraba se povečuje za približno 1,7 milijarde, na dobrih 5,1 milijarde evrov. Po približno 400 milijonov evrov več je namenjenih tudi za ministrstvi za delo, družino in socialne zadeve ter zdravje; prvo naj bi skupno prejelo dobrih 2,1 milijarde, drugo blizu 930 milijonov evrov.

Poskrbljeno je tudi za državotvorne resorje: načrtovana poraba obrambnega ministrstva se povečuje za približno 80 milijonov, notranjega za dobrih 30 milijonov, skoraj toliko več dobi tudi zunanje ministrstvo. Ministrstvo za izobraževanje bo lahko zvišalo porabo za dodatnih skoraj 200 milijonov, za okolje in prostor za 150 milijonov, za gospodarski razvoj za 95 milijonov, za infrastrukturo za približno 80 milijonov. Nekaj več prejmeta tudi resorja za kmetijstvo in kulturo, nekaj milijonov manj, kot predvideva že sprejeti proračun 2023, pa je namenjenih le resorjema za pravosodje in javno upravo.

Vlada najvišjo rast odhodkov v letu 2023 glede na že sprejeti proračun za to leto načrtuje pri petih politikah. Za intervencijske programe in obveznosti bo namenjenih dodatnih 1,86 milijarde evrov, skupno pa 2,24 milijarde evrov. Za zdravstveno varstvo je predvidenih dodatnih 335 milijonov, skupno 779 milijonov, za izobraževanje in šport dodatnih 228 milijonov, skupno 2,51 milijarde, za socialno varnost dodatnih 195 milijonov, skupno 1,74 milijarde, in za varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo dodatnih 141 milijonov, skupno pa 935 milijonov evrov.

Slovenija bo načrtovane primanjkljaje pokrivala z novim zadolževanjem. Država se lahko prihodnje leto zadolži za skoraj pet milijard evrov, v letu 2024 pa še za skoraj 4,6 milijarde evrov, izhaja iz predloga zakona o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti. Pri tem bi lahko država prihodnje leto izdala poroštva v višini do 2,8 milijarde evrov, v letu 2024 pa do 1,5 milijarde evrov.

Vlada sprejela novelo zakona za prenos DUTB na SDH

Vlada je včeraj potrdila predlog novele zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki bo med drugim podlaga za prenos premoženja DUTB na SDH. Novela po besedah ministra Boštjančiča predvideva tudi prenos deleža Elesa v družbi Talum v neposredno last države in upravljanje SDH, in sicer z namenom upravljanja družbe v času energetske krize. Poleg tega se bo z novelo v sistem upravljanja SDH preneslo upravljanje družb DRI, Slovenski državni gozdovi in Holding Kobilarna Lipica.

Preberite še:

Komentarji: