Objavili poročilo o učinkovitosti nabav zaščitne in medicinske opreme
Računsko sodišče je objavilo poročilo o učinkovitosti nabav zaščitne in medicinske opreme za obvladovanje širjenja novega koronavirusa.
Odpri galerijo
Tomaž Vesel je predsednik računskega sodišča. FOTO: Matej Družnik/Delo
Računsko sodišče je v objavljenem poročilu o učinkovitosti nabav zaščitne in medicinske opreme za obvladovanje širjenja novega koronavirusa ugotovilo, da kljub upoštevanju izrednih okoliščin vlada, ministrstva za zdravje, za gospodarstvo, za obrambo ter zavod za blagovne rezerve pri nabavah zaščitne in medicinske opreme niso bili učinkoviti.
Od vlade in zavoda je zahtevalo popravljalne ukrepe. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je v izjavi za STA po objavi opozoril predvsem na slabo koordinacijo in razpršenost vlog različnih akterjev, vpetih v nabave. »Ni se vedelo, kdo je general v tej vojni za nabavo opreme,« je ocenil in izpostavil vlogo MGRT.
Računsko sodišče je v poročilu zapisalo, da so pri izvedbi revizije upoštevali izredne okoliščine, v katerih so delovali revidiranci v času nabav zaščitne in medicinske opreme, ki so se odražale predvsem v nestabilnosti svetovnega trga, pomanjkanju zaščitne in medicinske opreme, hkrati pa v pomanjkanju informacij o razvoju epidemije covida-19 v Sloveniji.
Po oceni računskega sodišča vlada, omenjena tri ministrstva in zavod niso bili učinkovito organizirani pri javnem naročanju in nabavah nujno potrebne zaščitne in medicinske opreme. »Postopki javnega naročanja zato niso bili izvedeni v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in enakopravne obravnave ponudnikov zaščitne in medicinske opreme, postopki pa so bili v nekaterih primerih izvedeni tudi v neskladju s predpisi in drugimi akti,« je zapisalo računsko sodišče v danes objavljenem poročilu revizije, ki se nanaša na obdobje od 1. januarja 2020 do izdaje osnutka revizijskega poročila konec decembra lani.
Po mnenju računskega sodišča obstoječe pravne podlage niso omogočale učinkovitega ravnanja revidirancev pri izvajanju ocenjevanja potreb. Ne glede na to pa so se nekateri revidiranci aktivirali, a je bilo ocenjevanje potreb po opremi večinoma neorganizirano, nesistematično in neenotno.
Ministrstvo za zdravje je v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje sicer učinkovito spremljalo razvoj epidemije, a se na pridobljene informacije in opozorila ni dovolj učinkovito odzivalo, saj ni nemudoma pristopilo k ugotavljanju zalog in k sistematičnemu ocenjevanju potreb po urgentnih nabavah zaščitne in medicinske opreme, piše v poročilu računskega sodišča.
Ugotavljanja zalog, med drugim tudi ugotavljanja števila razpoložljivih ventilatorjev, se je prvič lotilo v začetku februarja, prvi celovit seznam pa je pripravilo šele 31. marca, to je 18 dni po tem, ko je že nabavilo dva ventilatorja, oziroma 13 dni po tem, ko je zavod za blagovne rezerve že sklenil prve štiri pogodbe za dobavo 326 ventilatorjev. Ocene potreb po ventilatorjih so bile zgolj pavšalno določene, hkrati pa niso bile pravočasne niti niso bile ustrezno utemeljene, je ugotovilo sodišče.
»Ugotavljanje zalog zaščitne in medicinske opreme zato ni bilo učinkovito, saj ni bilo celovito in natančno niti pravočasno, predvsem pa ob prvih ocenah potreb in prvih nabavah podatki o zalogah opreme niso bili na razpolago,« je ugotovilo računsko sodišče in dodalo, da posledično tudi ocenjevanje potreb po zaščitni opremi ni bilo enotno, realno, zanesljivo niti pravočasno.
Zavod je od 14. marca do začetka junija lani sklenil 64 pogodb za dobavo zaščitne in medicinske opreme, od tega šest pogodb za dobavo 533 ventilatorjev, pri čemer več pogodb ni bilo realiziranih oziroma so bile realizirane le delno.
Po mnenju računskega sodišča vlada z ustanovitvijo medresorske delovne skupine, na katero je prenesla del postopkov javnega naročanja, dodatno razpršila aktivnosti deležnikov pri javnem naročanju in s tem povzročila, da je zavod za blagovne rezerve sklepal pogodbe, ne da bi imel vpogled in vpliv na obravnavo ponudb.
Sklepanje pogodb v tem obdobju ni bilo učinkovito, saj zavod, vlada in medresorska delovna skupina niso zagotovili sistema sklepanja pogodb izključno na podlagi popolnih ponudb, je ocenilo sodišče. Zavod je tako v treh primerih sklenil pogodbe, čeprav za naročeno blago sploh ni pridobil ponudb.
Vlada in ministrstvo za gospodarstvo sta po mnenju sodišča prispevala k temu, da so različne osebe, ki niso bile zaposlene na zavodu in niso imele pooblastil za sodelovanje, dajale zavodu konkretna navodila o tem, s katerim ponudnikom in pod kakšnimi pogoji naj sklene pogodbo, oziroma so pomembno vplivale na nabavne postopke.
Zavod je tudi v več primerih sklenil pogodbe pod manj ugodnimi pogoji, kot pa so izhajali iz ponudb, poleg tega tudi ni utemeljil razlogov za sklepanje aneksov neposredno po sklenitvi pogodb oziroma še po preklicu epidemije, ko so bile naročene že zadostne količine opreme in so se okoliščine na trgu opreme že izboljšale.
Kot ugotavlja sodišče, je zavod v dveh primerih izvedel postopek javnega naročanja in sklenil pogodbo za dobavo blaga šele po tistem, ko je bilo blago že dobavljeno in prevzeto.
Po oceni sodišča so za neučinkovitost poleg zavoda, ki je bil formalno določen za naročnika opreme, soodgovorni tudi vlada, uprava za zaščito in reševanje, ministrstvo za gospodarstvo, medresorska delovna skupina in projektna skupina ter zunanji deležniki, ki so delovali v okviru medresorske skupine in zunaj nje.
Zavod za blagovne rezerve pa je bil neučinkovit tudi pri upravljanju pogodb, saj je po ugotovitvah sodišča prevzemal in predajal v razdeljevanje opremo, za katero ni bilo izkazano, da ustreza veljavnim predpisom in standardom ter da ima vsa zahtevana dovoljenja. Tako je, denimo, prevzel in predal v razdelitev nekaterim zdravstvenim ustanovam maske, ki niso ustrezale standardom, saj je šlo za higienske maske.
Z opustitvijo ustreznih kontrolnih postopkov pa je zavod prispeval k temu, da je bilo razdeljeno ter uporabljeno tudi blago, ki uporabnikom ni zagotavljalo ustrezne ravni varovanja zdravja in varnosti, piše v revizijskem poročilu. Zavod tudi ni zagotovil rednega spremljanja izpolnjevanja pogodb in v primerih kršitev ni ažurno ukrepal, s čimer je prispeval k neenaki obravnavi dobaviteljev opreme.
Računsko sodišče je naložilo vladi in zavodu popravljalne ukrepe in pripravo odzivnih poročil v 90 dneh po prejemu poročila. Vladi so naložili, naj z načrtom aktivnosti izkaže, kako bo poskrbela za spremembe in dopolnitve predpisov, da bodo v izrednih okoliščinah natančno določeni potek aktiviranja deležnikov ter sistem ugotavljanja zalog blaga, sistem ocenjevanja potreb po blagu in postopek sprožitve in izvedbe nabav blaga, ki naj se nemudoma razdeli uporabnikom. Vlada mora v odzivnem poročilu izkazati tudi, da bo v petletni program blagovnih rezerv vključeval vse elemente, ki jih zahteva zakon o blagovnih rezervah.
Zavod pa bo moral računskemu sodišču izkazati, da je zagotovil evidentiranje zalog blaga v državnih blagovnih rezervah, da bodo v vsakem trenutku razvidne količine in vrste blaga, ki so na zalogi, ter da bo stanje zalog sledilo vrstam in količinam blaga, načrtovanim v petletnem programu blagovnih rezerv.
Računsko sodišče je vladi, ministrstvoma za zdravje in gospodarstvo ter zavodu podalo tudi vrsto priporočil za izboljšanje podlag.
Transparency International (TI) Slovenia ob objavi poročila poudarja, da je treba na podlagi ugotovitev sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje neučinkovitega delovanja v prihodnjih izrednih razmerah.
»V prvi vrsti pričakujemo, da vsi revidiranci temeljito preučijo poročilo in sledijo priporočilom računskega sodišča. A hkrati je pomembno, da se opravi širša razprava o tem, kako se v prihodnje spopasti z delovanjem v izrednih razmerah, da se izognemo podobnim situacijam,« je v sporočilu za javnost poudarila predsednica TI Slovenia Alma Sedlar.
»V TI Slovenia se zavedamo pomembnosti transparentne in učinkovite porabe javnih sredstev, zato smo pred kratkim oblikovali posvetovalno skupino o naročilih v izrednih razmerah. S tem želimo nadaljevati razpravo, ki bo pripomogla k učinkovitemu naročanju tudi v prihodnje. Ne moremo si privoščiti, da bi tudi v naslednji krizi delovali neučinkovito,« je še dodala. Posvetovalna skupina bo svoje delo začela v kratkem in si bo prizadevala za oblikovanje priporočil, ki bodo v pomoč udeležencem v procesih javnega naročanja v izrednih razmerah.
Od vlade in zavoda je zahtevalo popravljalne ukrepe. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je v izjavi za STA po objavi opozoril predvsem na slabo koordinacijo in razpršenost vlog različnih akterjev, vpetih v nabave. »Ni se vedelo, kdo je general v tej vojni za nabavo opreme,« je ocenil in izpostavil vlogo MGRT.
Računsko sodišče je v poročilu zapisalo, da so pri izvedbi revizije upoštevali izredne okoliščine, v katerih so delovali revidiranci v času nabav zaščitne in medicinske opreme, ki so se odražale predvsem v nestabilnosti svetovnega trga, pomanjkanju zaščitne in medicinske opreme, hkrati pa v pomanjkanju informacij o razvoju epidemije covida-19 v Sloveniji.
Po oceni računskega sodišča vlada, omenjena tri ministrstva in zavod niso bili učinkovito organizirani pri javnem naročanju in nabavah nujno potrebne zaščitne in medicinske opreme. »Postopki javnega naročanja zato niso bili izvedeni v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in enakopravne obravnave ponudnikov zaščitne in medicinske opreme, postopki pa so bili v nekaterih primerih izvedeni tudi v neskladju s predpisi in drugimi akti,« je zapisalo računsko sodišče v danes objavljenem poročilu revizije, ki se nanaša na obdobje od 1. januarja 2020 do izdaje osnutka revizijskega poročila konec decembra lani.
Ocenjevanje potreb večinoma neorganizirano
Po mnenju računskega sodišča obstoječe pravne podlage niso omogočale učinkovitega ravnanja revidirancev pri izvajanju ocenjevanja potreb. Ne glede na to pa so se nekateri revidiranci aktivirali, a je bilo ocenjevanje potreb po opremi večinoma neorganizirano, nesistematično in neenotno.
Ministrstvo za zdravje je v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje sicer učinkovito spremljalo razvoj epidemije, a se na pridobljene informacije in opozorila ni dovolj učinkovito odzivalo, saj ni nemudoma pristopilo k ugotavljanju zalog in k sistematičnemu ocenjevanju potreb po urgentnih nabavah zaščitne in medicinske opreme, piše v poročilu računskega sodišča.
Ugotavljanja zalog, med drugim tudi ugotavljanja števila razpoložljivih ventilatorjev, se je prvič lotilo v začetku februarja, prvi celovit seznam pa je pripravilo šele 31. marca, to je 18 dni po tem, ko je že nabavilo dva ventilatorja, oziroma 13 dni po tem, ko je zavod za blagovne rezerve že sklenil prve štiri pogodbe za dobavo 326 ventilatorjev. Ocene potreb po ventilatorjih so bile zgolj pavšalno določene, hkrati pa niso bile pravočasne niti niso bile ustrezno utemeljene, je ugotovilo sodišče.
Sklepanje pogodb ni bilo učinkovito
»Ugotavljanje zalog zaščitne in medicinske opreme zato ni bilo učinkovito, saj ni bilo celovito in natančno niti pravočasno, predvsem pa ob prvih ocenah potreb in prvih nabavah podatki o zalogah opreme niso bili na razpolago,« je ugotovilo računsko sodišče in dodalo, da posledično tudi ocenjevanje potreb po zaščitni opremi ni bilo enotno, realno, zanesljivo niti pravočasno.
Zavod je od 14. marca do začetka junija lani sklenil 64 pogodb za dobavo zaščitne in medicinske opreme, od tega šest pogodb za dobavo 533 ventilatorjev, pri čemer več pogodb ni bilo realiziranih oziroma so bile realizirane le delno.
Po mnenju računskega sodišča vlada z ustanovitvijo medresorske delovne skupine, na katero je prenesla del postopkov javnega naročanja, dodatno razpršila aktivnosti deležnikov pri javnem naročanju in s tem povzročila, da je zavod za blagovne rezerve sklepal pogodbe, ne da bi imel vpogled in vpliv na obravnavo ponudb.
Sklepanje pogodb v tem obdobju ni bilo učinkovito, saj zavod, vlada in medresorska delovna skupina niso zagotovili sistema sklepanja pogodb izključno na podlagi popolnih ponudb, je ocenilo sodišče. Zavod je tako v treh primerih sklenil pogodbe, čeprav za naročeno blago sploh ni pridobil ponudb.
Konkretna navodila zavodu dajale nepooblaščene osebe
Vlada in ministrstvo za gospodarstvo sta po mnenju sodišča prispevala k temu, da so različne osebe, ki niso bile zaposlene na zavodu in niso imele pooblastil za sodelovanje, dajale zavodu konkretna navodila o tem, s katerim ponudnikom in pod kakšnimi pogoji naj sklene pogodbo, oziroma so pomembno vplivale na nabavne postopke.
Zavod je tudi v več primerih sklenil pogodbe pod manj ugodnimi pogoji, kot pa so izhajali iz ponudb, poleg tega tudi ni utemeljil razlogov za sklepanje aneksov neposredno po sklenitvi pogodb oziroma še po preklicu epidemije, ko so bile naročene že zadostne količine opreme in so se okoliščine na trgu opreme že izboljšale.
Kot ugotavlja sodišče, je zavod v dveh primerih izvedel postopek javnega naročanja in sklenil pogodbo za dobavo blaga šele po tistem, ko je bilo blago že dobavljeno in prevzeto.
FOTO: Marko Feist/Delo
Zavod neučinkovit tudi pri upravljanju pogodb
Po oceni sodišča so za neučinkovitost poleg zavoda, ki je bil formalno določen za naročnika opreme, soodgovorni tudi vlada, uprava za zaščito in reševanje, ministrstvo za gospodarstvo, medresorska delovna skupina in projektna skupina ter zunanji deležniki, ki so delovali v okviru medresorske skupine in zunaj nje.
Zavod za blagovne rezerve pa je bil neučinkovit tudi pri upravljanju pogodb, saj je po ugotovitvah sodišča prevzemal in predajal v razdeljevanje opremo, za katero ni bilo izkazano, da ustreza veljavnim predpisom in standardom ter da ima vsa zahtevana dovoljenja. Tako je, denimo, prevzel in predal v razdelitev nekaterim zdravstvenim ustanovam maske, ki niso ustrezale standardom, saj je šlo za higienske maske.
Z opustitvijo ustreznih kontrolnih postopkov pa je zavod prispeval k temu, da je bilo razdeljeno ter uporabljeno tudi blago, ki uporabnikom ni zagotavljalo ustrezne ravni varovanja zdravja in varnosti, piše v revizijskem poročilu. Zavod tudi ni zagotovil rednega spremljanja izpolnjevanja pogodb in v primerih kršitev ni ažurno ukrepal, s čimer je prispeval k neenaki obravnavi dobaviteljev opreme.
Vladi naložili popravljalne ukrepe
Računsko sodišče je naložilo vladi in zavodu popravljalne ukrepe in pripravo odzivnih poročil v 90 dneh po prejemu poročila. Vladi so naložili, naj z načrtom aktivnosti izkaže, kako bo poskrbela za spremembe in dopolnitve predpisov, da bodo v izrednih okoliščinah natančno določeni potek aktiviranja deležnikov ter sistem ugotavljanja zalog blaga, sistem ocenjevanja potreb po blagu in postopek sprožitve in izvedbe nabav blaga, ki naj se nemudoma razdeli uporabnikom. Vlada mora v odzivnem poročilu izkazati tudi, da bo v petletni program blagovnih rezerv vključeval vse elemente, ki jih zahteva zakon o blagovnih rezervah.
Zavod pa bo moral računskemu sodišču izkazati, da je zagotovil evidentiranje zalog blaga v državnih blagovnih rezervah, da bodo v vsakem trenutku razvidne količine in vrste blaga, ki so na zalogi, ter da bo stanje zalog sledilo vrstam in količinam blaga, načrtovanim v petletnem programu blagovnih rezerv.
Računsko sodišče je vladi, ministrstvoma za zdravje in gospodarstvo ter zavodu podalo tudi vrsto priporočil za izboljšanje podlag.
TI Slovenia: Ugotovitve naj bodo podlaga za ustrezno ukrepanje
Alma Sedlar. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
»V prvi vrsti pričakujemo, da vsi revidiranci temeljito preučijo poročilo in sledijo priporočilom računskega sodišča. A hkrati je pomembno, da se opravi širša razprava o tem, kako se v prihodnje spopasti z delovanjem v izrednih razmerah, da se izognemo podobnim situacijam,« je v sporočilu za javnost poudarila predsednica TI Slovenia Alma Sedlar.
»V TI Slovenia se zavedamo pomembnosti transparentne in učinkovite porabe javnih sredstev, zato smo pred kratkim oblikovali posvetovalno skupino o naročilih v izrednih razmerah. S tem želimo nadaljevati razpravo, ki bo pripomogla k učinkovitemu naročanju tudi v prihodnje. Ne moremo si privoščiti, da bi tudi v naslednji krizi delovali neučinkovito,« je še dodala. Posvetovalna skupina bo svoje delo začela v kratkem in si bo prizadevala za oblikovanje priporočil, ki bodo v pomoč udeležencem v procesih javnega naročanja v izrednih razmerah.
