Z zadovoljstvom sporočava, da je upravno sodišče ugodilo najini tožbi in odpravilo sklep vlade, s katerim je prvi postopek za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev razglasila za neuspešnega. Sodišče je ugotovilo, da je bil izpodbijani sklep vlade povsem brez obrazložitve, s čimer so bile kršene ustavne pravice do enakega varstva pravic, do sodnega varstva in do pravnega sredstva, sta v svojem prvem odzivu komentirala Matej Oštir in Tanja Frank Eler, ki ju je državnotožilski svet pred meseci predlagal v imenovanje vladi.



Upravno sodišče pa ni odločilo o vsebini, saj tožilca nista izkazala, da bi jima lahko nastala nepopravljiva škoda. Zgodbe tako očitno še ne bo kmalu konec. Zdaj je namreč pričakovati, da bo vlada odločila enako, svojo odločitev sicer tudi obrazložila in tožilca se bosta verjetno znova obrnila na sodišče. Še mesece bo preteklo, da bo zgodba končana, saj se bo po pričakovani vsebinski odločitvi sodišča ena od strani najverjetneje zatekla še k izrednim pravnim sredstvom. Minili bodo meseci, vmes pa bodo parlamentarne volitve.

»Sodišče se res ni spustilo v meritorno odločanje. Vlada bo torej ponovno odločala o prvem razpisu in verjetno sprejela enako odločitev, saj ni verjetno, da bi spremenila svoje stališče. Imenovanje izbranih evropskih delegiranih tožilcev torej ni nič bližje. Slovenija tožilcev še lep čas ne bo imenovala, to je nesprejemljivo tako za evropsko komisijo kot za samo evropsko tožilstvo, ki sta čakala, da ta gordijski vozel preseka slovensko pravosodje,« komentira nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar.

Pravzaprav je zmagal Janez Janša, še ocenjuje sogovornik, saj je dosegel točno to, kar je hotel – to pa je, da se postopek zavleče.

Na evropskem tožilstvu odločitve upravnega sodišča še nočejo komentirati.

Če bo torej vlada vztrajala pri svoji majski odločitvi, tožilcev še dolgo ne bo imenovala. Evropska komisija pa bo morala zdaj tehtati škodo, ki nastaja glede zlorabe evropskih sredstev.

Zgodba se vleče

Ministrstvo za pravosodje je še pod vodstvom Lilijane Kozlovič poziv k vložitvi kandidatur za evropske tožilce objavilo 9. oktobra lani, kar pomeni, da je do aktualne odločitve sodišča minilo skoraj leto dni. Kozlovičeva je vmes zaradi nestrinjanja z vladnim sklepom o prekinitvi postopka odstopila z mesta ministrice. Zadeve z evropskimi delegiranimi tožilci zdaj ne želi komentirati, je pa do odstopa vztrajala pri tem, da se vlada z izbranima tožilcema seznani, s svojim odstopom pa da je povedala vse.

Aleš Zalar meni, da bo evropska komisija zdaj, glede na to, da države, kršilke vladavine prava očitno razumejo predvsem govorico denarja, najverjetneje premislila, ali se ji izplača čakati na novo slovensko vlado ali pa naj Slovenijo raje toži pred sodiščem EU v Luksemburgu. Že poljski primer je namreč pokazal možnost učinkovitega pritiska.



Komisija je poleti sprožila postopek proti Poljski zaradi kršitev temeljnih pravic oseb LGBTIQ, poslala pismo petim poljskim regionalnim oblastem, v katerih jih je pozvala, naj ukrepe opustijo, če želijo prejeti sredstva EU. Jeseni so štiri regije razveljavile resolucije, s katerimi so leta 2019 razglasile območje brez LGBTIQ.

Na ministrstvu za pravosodje, ki je kljub številnim kritikam julija objavilo ponovljen razpis za evropska delegirana tožilca iz Slovenije, za zdaj odločitve upravnega sodišča niso komentirali. Na ponovljeni razpis, ki ga je objavil aktualni minister za pravosodje Marjan Dikaučič, sta se prijavila le Oštir in Frank Elerjeva. Ministrstvo je tedaj pojasnilo, da bo s postopkom imenovanja počakalo na pravnomočno odločitev upravnega sodišča.