Zdravko Zupančič: Politiki se včasih vedejo nenaravno in celo butasto
Beseda ima velikansko moč. Je dejanje. Tako je v podkastu Supermoč dejal dr. Zdravko Zupančič iz Šole retorike: »Z besedo da ali ne lahko zanetimo vojne. Beseda ima strašno moč. Beseda je sprožilec in se je v zgodovini tudi izkazalo, da je sprožilec usodnih premikov.«
Dr. Zdravko Zupančič je nekakšen Homo rhetoricus, ki tri desetletja govori o govorjenju. V Šoli retorike je zaposlen kot besedni žongler. Nenehno govori in nastopa, saj občinstvo nima časa, da bi bralo knjige. Govorce za javnost tako opogumi in usposobi, da spregovorijo tudi takrat, ko jagenjčki obmolknejo.
Elon Musk zanj ni najboljši komunikator, se pa strinja z držo starogrške družbe, ki človeka, ki ni znal komunicirati in ni obvladal retoričnih veščin, pa naj je bil to plemič ali bogataš, ni postavila na vodilno mesto. »Človek na vodilnih položajih mora biti dober retorik. V antiki so slabe govorce toliko prezirali, da so jim onemogočili zasedanje funkcij odločevalcev, pravi Zupančič.
V slovenski politiki manjka spoštljivosti v sporočanju
Politični diskurzi so lahko zelo vroči, a obenem lahko tudi nadvse spoštljivi. Ni nujno, da se nestrinjanje prelevi v obračunavanje in udarce pod pasom. V slovenskem političnem prostoru je nestrpnosti in nespoštljivosti veliko, je dejal dr. Zupančič in izrazil začudenje ob neverbalni komunikaciji politikov na javnih soočenjih: »Nekatere politike so naučili, da morajo politične tekmece, ko ti govorijo, ignorirati in jim ne namenjati niti pogleda. Kajti pogled ali posluh bi lahko v očeh gledalcev vzbudil občutek, da politični tekmec izraža strinjanje. Takšno vedenje ni primerno. Moč je v poslušanju drug drugega, zato je takšno vedenje nenaravno in celo butasto.«
Trema ni naša sovražnica, pač pa naša zaveznica, je prepričan sogovornik: »Če nekdo nima treme, je prav gotovo aroganten in preveč zaverovan vase; kanček vznemirjanja izkazuje odgovornost in spoštovanje do občinstva.«
Spletna komunikacija mora biti enako spoštljiva kot komunikacija v živo. Neki slovenski filozof je nekoč zapisal, da »twitter v Sloveniji ni več ‘čivkanje’, temveč le še ‘bevskanje’. In lahko gremo še dlje in rečemo, da je neredko pravo metanja gnilih jajc v nekatere, ki se javno izražajo. A dr. Zupančič je dal dobro idejo: »Umetna inteligenca bi lahko bila odlično orodje, ki bi brisalo vse, kar smrdi po nestrpnosti, neetičnosti, žaljenju. To bi bilo za blagor naroda odlična stvar.
V podkastu je dr. Zupančič povedal tudi:
S čim prepriča dober govorec?
Kaj sploh še sliši sodobni človek, ki je bombardiran s tisoč besedami, zgodbami, novicami?
Je učinkovitejša verbalna ali neverbalna komunikacija?
Zakaj nas politiki mučijo z naučenimi in nepristnimi kretnjami?
Koliko je v sporočanju pomembna moč tišine, poslušanja?
