Neplačani računi so zelo resna stvar
Med kandidati za glavnega tajnika SD je tudi Dejan Prešiček, nekdanji minister za kulturo. V svoj program je med drugim zapisal, da je treba stranko okrepiti za politični boj in da bi morala v petih letih pridobiti vsaj 5000 novih članov in članic. To je tri na dan.
SD potrebuje najprej finančno stabilizacijo, pravi, še prej pa bo treba izpeljati sanacijo financ, saj naj bi stranka imela več sto tisoč evrov neporavnanih zapadlih računov.
Če boste postali glavni tajnik, boste prodali vilo v Ljubljani, v kateri je bil dolga leta sedež stranke?
Kot vsak dober gospodar se bom najprej seznanil z dejanskim stanjem, opravil pogovor s ključnimi upniki, napravil podrobno oceni potrebnih sredstev za zagotavljanje tekočega poslovanja, nato pa bom skupaj z občinskimi organizacijami in širšim vodstvom SD pripravil sanacijski program, tako nujne kratkoročne ukrepe kot bolj dolgoročne reorganizacijske in strukturne spremembe. Najprej bom torej zagotovil stabilno poslovanje, nato pa se bom posvetil dolgoročni vzdržnosti dela SD.
Na Levstikovi 15 sem imel dve leti privilegij, da sem – kot zaposlen na centrali – aktivno soustvarjal politiko Socialnih demokratov. Sem torej osebno zelo navezan nanjo. Naloga glavnega tajnika pa je, da poskrbi za finančno vzdržnost, podporo območnim in občinskim organizacijam ter odgovornost do zaposlenih. Odprodaja premoženja je ena od možnosti za rešitev finančnih obveznosti, v kakšnem obsegu pa, bo jasno po podrobnem pregledu poslovanja stranke.
Ali ste seznanjeni s tem, da naj bi imela stranka za okoli pol milijona evrov zapadlih neplačanih računov, ob dolgovih do Delavske hranilnice, ki ima vpisanih na vilo več hipotek?
Glede obveznosti nihče ne ve, koliko jih pravzaprav je. Vemo, da obveznosti so – do dobaviteljev, ki so obnavljali vilo in urejali prostore novega sedeža stranke na Nazorjevi. Vršilec dolžnosti glavnega tajnika Matevž Frangež pripravlja poročilo ob primopredaji. Neplačani računi so zagotovo zelo resna stvar, novi generalni tajnik bo moral poskušati najti dogovor za reprogram teh dolgov, da bo novo vodstvo lahko pripravilo sanacijski načrt in poplačalo dolgove. Če jih namreč ne poravnaš, boš težko pričakoval, da ti bodo volivci zaupali mandat za vodenje države.
So potrebne organizacijsko-statutarne spremembe, da bi v prihodnje preprečili ponovitev sedanjega finančnega stanja?
Spremembe so zelo nujne. SD ima že nekaj let dolg, ki se vleče, in finančna situacija ni bila zdrava že v preteklosti, stranka je gotovo živela nad svojimi realnimi možnostmi. Pretekle napake je treba popraviti, zagotovo pa ena oseba ne more imeti več sama te odgovornosti, tudi bolj transparentno je treba delovati znotraj stranke. Jasno je, da bi morali pri večjih izdatkih v prihodnje odločitve sprejemati skupaj.
Kako bi po vašem lahko izpeljali vaš cilj pridobivanja novih članov – če zanimanja za politiko, zlasti med mladimi, ni –, kot pravi Jernej Štromajer, vodja vaše kampanje za EU volitve: »Globalno socialna demokracija v resnici vse od tretje poti še ni našla nove, drugačne zmagovalne politične strategije, s katero bi prepričala ljudi«?
Socialna demokracija se je rodila kot gibanje, ki se je borilo za najbolj temeljne pravice ljudi. Dolga leta je bilo zelo jasno, koga SD zastopa in kako to počne. Globalizacija, vzpon populizmov in dominanca neoliberalizma so prinesli novo realnost in s tem tudi precej bolj zahtevno odzivanje na sodobne izzive.
Danes se mora zato SD vrniti k svojim koreninam in s svojim vsakdanjim ravnanjem potrditi, da je edina politična sila, ki vedno, dolgoročno in brez populizma – kar je najtežje – skrbi za temeljne in najbolj ključne interese ljudi, ki živijo od svojega dela.
SD moramo organizirati drugače: učinkovito, solidarno in usmerjeno v doseganje rezultatov. Velike spremembe ne pridejo čez noč, nastaviti in izvajati jih moramo dolgoročno, disciplinirano in dosledno. Samo trdo delo in vztrajnost lahko prineseta resnične spremembe. Če bom izvoljen za glavnega tajnika SD, obljubim, da bomo spremembe začeli pri sebi.
Kdo je vaš favorit za predsednika SD?
Nimam favoritov. Vsi kandidati so odlični, vsak na svoj način, in ne glede na rezultat kongresa si želim, da vsi ostanejo ključni igralci pri modernizaciji SD. Socialna demokracija ni vprašanje enega človeka; je vprašanje, kakšno družbo si želimo.
Kako vidite morebitno odločitev Matjaža Hana, da v zadnjem hipu kandidira za predsednika?
Matjaž Han je dober minister in eden najbolj izkušenih politikov, ki jih stranka ima. Bil bi tudi dober predsednik Socialnih demokratov.
SD potrebuje očiščenje?
Potrebuje očiščenje v smislu, da potrebuje večjo notranjo demokracijo. Da se velike pomembne odločitve sprejemajo v širšem krogu, in ne tako ozkem, kot se je zdaj.
Kako bi povečali težo SD v koaliciji?
SD je močna in sposobna stranka z veliko znanja in kadrovskim potencialom. Žal mi je, da novi obrazi pogosto ne prepoznajo in ne sprejmejo pomoči, ki jo vedno znova ponujamo. Ampak za SD je interes Slovenije in njenih ljudi prvi in edini imperativ. Zato bomo, ne glede na solo akcije in občasna podcenjevanja, svoj program uresničevali kot doslej, samozavestno in z željo, da uspe celotni koaliciji in s tem vsej Sloveniji. Zame osebno je dovolj vrtičkanja, egocentrizmov in iskanja nebistvenih razlik. Če želimo delati za dobro Slovenije, mora vlada delovati kot ekipa in za to si bom prizadeval, tudi če se kdaj ne bomo strinjali. Zavzemal se bom, da bomo bolj dosledni in učinkoviti, jasno zagovarjali naše politike znotraj koalicije ter bomo bolj učinkoviti in zvesti svojim vrednotam.
Je SD v primeru Litijske ravnala ustrezno?
Stranka SD je ukrepala na način, kot to počnejo zrele stranke: takoj, odločno in brezkompromisno. Postavlja se vprašanje, ali je katera koli druga stranka doslej ob različnih aferah ravnala tako načelno. Kljub temu da niso vsa dejstva in odgovornosti v primeru Litijske popolnoma jasna, je stranka prevzela odgovornost. To potrjuje tudi sklic volilnega kongresa, ki bo potekal to soboto. Upam, da bodo ta standard privzele tudi druge politične stranke.
Zakaj je odšel direktor Inštituta 1. maj Jan Škoberne, vi ste predsednik upravnega odbora inštituta?
Inštitut 1. maj je v enem letu z majhno ekipo opravil izjemno delo in izvedel obsežen program. Slovenija in razvite demokracije resnično potrebujejo take miselne laboratorije, ki so zmožni razvijati politike onkraj strankarskih omejitev. Verjamem, da bo Inštitut 1. maj svoje poslanstvo nadaljeval kljub odločitvi nekdanjega direktorja, ki ga jaz osebno zelo cenim, da po zelo težkem letu, ki je med drugim vključevalo tudi poplave, ki so prizadele njegovo družino, poišče nove izzive v življenju. Ni za vsako potezo politične matematike, včasih življenje in odločitve preprosto krojijo povsem osebne okoliščine, stiske ali hotenja, ki morda nimajo nič opraviti z javnostjo.
