Rušiti naj bi bilo pregovorno lažje kot graditi. Toda odločitev španskega vrhovnega sodišča, da je treba Marino Isla de Valdecañas, otok milijonarjev na zaščitenem območju zajetja reke Tajo v Estremaduri, kjer je v poldrugem desetletju zraslo razkošno naselje, vrniti v prvotno stanje, bo vse prej kot lahko izvedljiva in nikakor ne poceni. Prav draga lekcija brisanja sledi spornega projekta pa bi po mnenju okoljevarstvenikov v prihodnje lahko ustavila podobne urbanistične posege, ki jih v Španiji ni malo.

Gradnja luksuznega naselja na akumulacijskem jezeru Valdecañas na zahodu Španije se je s podporo regionalnih političnih sil začela leta 2007. Načrti so bili velikopotezni, in čeprav niso bili v celoti realizirani, je na 135 hektarov velikem otoku zraslo 183 vil – cena nepremičnine presega pol milijona evrov –, igrišče za golf, hotel s štirimi zvezdicami, umetna plaža, 76 privezov za barke in več rekreacijskih površin.

Na 135 hektarov velikem otoku je zraslo 183 vil, igrišče za golf, hotel s štirimi zvezdicami ... FOTO: promocijsko gradivo

Marina Isla de Valdecañas je hitro postala pribežališče lokalnih veljakov. Zaradi bližine naj bi bila ob koncu tedna posebej priljubljena med madridskimi poslovneži in estradniki, ki so lahko v dveh urah včasih naporen ritem prestolnice zamenjali s pomirjujočim pogledom na reko Tajo. Med drugim so si vikend v Marini Isla de Valdecañas, ki je postala znana kot otok milijonarjev oziroma estremadurska Marbella, omislili nogometaš madridskega Atlética Koke, ki se je na otoku tudi poročil, Alonso Aznar Botella, sin nekdanjega konservativnega premiera Joséja Maríe Aznarja, venezuelsko-španski glasbenik Carlos Baute in nečak zaslužnega španskega kralja Juana Carlosa I. Luis Beltrán Gómez-Acebo y de Borbón.

Težavno vračanje Juana Carlosa v Španijo

»Ja, tukaj živijo bogataši, nekateri so znani, večina pa je anonimnih,« je za časnik ABC dejal eden od lokalnih prebivalcev in dodal, da je z otokom povezano nezanemarljivo število zaposlitev. Ustvarjanje delovnih mest in privabljanje investicij sta bili tudi med glavnimi argumenti regionalnih oblasti za podporo snovanju luksuznega naselja v Estremaduri, ki po različnih kazalnikih razvoja zaostaja za drugimi avtonomnimi skupnostmi v Španiji.

Dolgoletni sodni postopki

Ekologi in kritiki se z upravičevanjem projekta regionalnih oblasti ne strinjajo. Po njihovem mnenju je gradnja zasebnega resorta le še eden od primerov privatizacije ozemlja za elito, poleg tega je zgrajen na zaščitenem območju, ki je del Nature 2000, zaradi česar sta se organizaciji Ecologistas en Acción in Adenex že leta 2007 odločili, da ga bosta spodbijali po pravni poti. Različnostopenjska sodišča so okoljevarstvenikom večkrat pritrdila in razsodila, da je načrt nezakonit. In vendar lokalne oblasti projekta niso ustavile, zanašale so se na kasnejšo legalizacijo, sodni postopek se je zavlekel v letošnje leto.

Vrhovno sodišče je prejšnji teden razsodilo, da je treba porušiti celotno naselje in otok vrniti v prvotno stanje. Možne so pritožbe na ustavno sodišče, a če bo ostalo pri odločitvi vrhovnih sodnikov, so stroški odstranjevanja človeških sledi na zaščitenem območju skupaj z odškodninami ocenjeni na 145 milijonov evrov – večinoma davkoplačevalskega denarja.

Ni presenetljivo, da je predsednik regionalne vlade Guillermo Fernández Vara že napovedal, da bodo projekt poskušali rešiti, in dal vedeti, da sodnega boja še ni konec. Okoljevarstveniki pa upajo, da bo razvpiti primer služil kot precedens in gradnje na zaščitenih območjih v prihodnje ustavil še pravi čas.